Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

S hlajenjem do rasti

09.11.2021

Edvard König je pred skoraj dvema desetletjema kot študent lesarstva iskal rešitev za tišji osebni računalnik. Ker z rešitvami na trgu ni bil zadovoljen, je sestavil svoje in se z vodnim hlajenjem podal v podjetniške vode. Že ob začetku poti je moči združil z Matjažem Krčem in ta tandem še danes vodi podjetje EKWB, ki deluje v več kot 130ih državah in zelo hitro raste. Lani januarja je imelo podjetje 100 zaposlenih, zdaj jih je že skoraj 250. Visokotehnološko podjetje EKWB je že več kot deset let številka ena na svetu za razvoj in proizvodnjo izdelkov za vodno hlajenje računalnikov po meri. Njihova vizija pa je: ustvarjati računalnike za boljši svet.

Podjetje EKWB: Kakšna je kultura organizacije in kdo ali kaj poganja rast podjetja, ki je postalo tudi letošnja Zlata gazela

Edvard König je pred skoraj dvema desetletjema kot študent lesarstva iskal rešitev za tišji osebni računalnik. Ker z rešitvami na trgu ni bil zadovoljen, je sestavil svoje in se z vodnim hlajenjem podal v podjetniške vode. Že ob začetku poti je moči združil z Matjažem Krčem in ta tandem še danes vodi podjetje EKWB, s sedežem v Komendi, ki deluje v več kot 130 državah in zelo hitro raste. Lani januarja je imelo podjetje sto zaposlenih, zdaj jih je že skoraj 250. Visokotehnološko podjetje je že več kot deset let številka ena na svetu za razvoj in proizvodnjo izdelkov za vodno hlajenje računalnikov po meri. Njihova vizija pa je: ustvarjati računalnike za boljši svet.

"V petnajstih letih se ni nič spremenilo. Osnovna filozofija je, da dihamo s trgom in uporabniki, skušamo ugotoviti, kaj so njihovi problemi, in jih reševati. Smo na trgu, ki ima vse več izzivov." – Matjaž Krč

Edvard König je na začetku raziskoval in ugotovil, da obstaja vodno hlajenje. Ko je svoje prve kreacije predstavil na forumih, so bili obiskovalci nad njimi navdušeni. Pove, da je od tu naprej šel samo s tokom. "Ko sem se leta 2005 prijavil na delavnico za poslovni načrt, je bil del te delavnice tudi natečaj. Matjaž je vodil delavnico, spoznala sva se in ugotovila, da je dodana vrednost v obeh in da je to pravi recept za uspeh podjetja."

Visokotehnološko podjetje ustvarja kulturo, ki poskuša delati stvari, ki so dobre, in zmanjšuje tisto, kar ni dobro. "Treba je biti drzen. Je pa res, da ne gre toliko za drznost kot za samozavest. Slovenci imamo veliko tehničnega znanja, malo manj poslovnega. Ker ni te samozavesti, tudi poslovno ne prideš daleč in za to si je treba prizadevati," doda Matjaž Krč.

"Naše kompetence so na področju hlajenja, kar priznavajo tudi veliki igralci na trgu. Z nami želijo delati zaradi tehnične kompetentnosti in naše blagovne znamke. Ugotovili so, da smo zanje dodana vrednost."

Inovativnost je proces, ki se ga da voditi, še pove Edvard König. V podjetju so postavili oranžne sobe, ki so namenjene pogovoru o izboljšavah lastnih izdelkov in procesa. Epidemija je nenormalno pohitrila povpraševanje po spletnih rešitvah. "Pred štirimi leti smo se odločili, da bomo ponudili vodno hlajenje po meri, kjer si kupec sam izbere komponente in jih sestavi. Naši kupci so iz avtomobilske industrije, iz industrije avtonomnih vozil ..."

 


Poslovne krivulje

620 epizod


Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.

S hlajenjem do rasti

09.11.2021

Edvard König je pred skoraj dvema desetletjema kot študent lesarstva iskal rešitev za tišji osebni računalnik. Ker z rešitvami na trgu ni bil zadovoljen, je sestavil svoje in se z vodnim hlajenjem podal v podjetniške vode. Že ob začetku poti je moči združil z Matjažem Krčem in ta tandem še danes vodi podjetje EKWB, ki deluje v več kot 130ih državah in zelo hitro raste. Lani januarja je imelo podjetje 100 zaposlenih, zdaj jih je že skoraj 250. Visokotehnološko podjetje EKWB je že več kot deset let številka ena na svetu za razvoj in proizvodnjo izdelkov za vodno hlajenje računalnikov po meri. Njihova vizija pa je: ustvarjati računalnike za boljši svet.

Podjetje EKWB: Kakšna je kultura organizacije in kdo ali kaj poganja rast podjetja, ki je postalo tudi letošnja Zlata gazela

Edvard König je pred skoraj dvema desetletjema kot študent lesarstva iskal rešitev za tišji osebni računalnik. Ker z rešitvami na trgu ni bil zadovoljen, je sestavil svoje in se z vodnim hlajenjem podal v podjetniške vode. Že ob začetku poti je moči združil z Matjažem Krčem in ta tandem še danes vodi podjetje EKWB, s sedežem v Komendi, ki deluje v več kot 130 državah in zelo hitro raste. Lani januarja je imelo podjetje sto zaposlenih, zdaj jih je že skoraj 250. Visokotehnološko podjetje je že več kot deset let številka ena na svetu za razvoj in proizvodnjo izdelkov za vodno hlajenje računalnikov po meri. Njihova vizija pa je: ustvarjati računalnike za boljši svet.

"V petnajstih letih se ni nič spremenilo. Osnovna filozofija je, da dihamo s trgom in uporabniki, skušamo ugotoviti, kaj so njihovi problemi, in jih reševati. Smo na trgu, ki ima vse več izzivov." – Matjaž Krč

Edvard König je na začetku raziskoval in ugotovil, da obstaja vodno hlajenje. Ko je svoje prve kreacije predstavil na forumih, so bili obiskovalci nad njimi navdušeni. Pove, da je od tu naprej šel samo s tokom. "Ko sem se leta 2005 prijavil na delavnico za poslovni načrt, je bil del te delavnice tudi natečaj. Matjaž je vodil delavnico, spoznala sva se in ugotovila, da je dodana vrednost v obeh in da je to pravi recept za uspeh podjetja."

Visokotehnološko podjetje ustvarja kulturo, ki poskuša delati stvari, ki so dobre, in zmanjšuje tisto, kar ni dobro. "Treba je biti drzen. Je pa res, da ne gre toliko za drznost kot za samozavest. Slovenci imamo veliko tehničnega znanja, malo manj poslovnega. Ker ni te samozavesti, tudi poslovno ne prideš daleč in za to si je treba prizadevati," doda Matjaž Krč.

"Naše kompetence so na področju hlajenja, kar priznavajo tudi veliki igralci na trgu. Z nami želijo delati zaradi tehnične kompetentnosti in naše blagovne znamke. Ugotovili so, da smo zanje dodana vrednost."

Inovativnost je proces, ki se ga da voditi, še pove Edvard König. V podjetju so postavili oranžne sobe, ki so namenjene pogovoru o izboljšavah lastnih izdelkov in procesa. Epidemija je nenormalno pohitrila povpraševanje po spletnih rešitvah. "Pred štirimi leti smo se odločili, da bomo ponudili vodno hlajenje po meri, kjer si kupec sam izbere komponente in jih sestavi. Naši kupci so iz avtomobilske industrije, iz industrije avtonomnih vozil ..."

 


26.01.2016

Enojen, dvojen račun

15. decembra je začel veljati Zakon o davčnem postopku, ki med drugim ukinja obveznost dveh ločenih računov za samostojne podjetnike. Le ti lahko imajo po novem le en račun, pa naj gre za osebni ali poslovni. Kako je to videti v praksi? Zaprtje poslovnega računa stane približno 25 evrov; pri tem pa ni nujno, da bo samostojnemu podjetniku njegova banka to omogočila.


19.01.2016

Magneti

Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, vetrnih elektrarn, električnih vozi in medicinskih raziskav z magnetno resonanco? Magneti. Pridobivajo jih iz tako imenovanih redkih zemelj, ki v zemeljski skorji sicer niso tako redke, so pa redke s strateškega vidika. Skoraj popoln primat na tem področju ima namreč Kitajska, kar je v preteklosti – zlasti leta 2011 – že večkrat sprožilo vratolomne obrate cen redkih zemelj in s tem vplivalo tudi na cene končnih produktov. Pester trg redkih zemelj in to, kakšno vlogo igrajo na njem slovenski proizvajalci, sta bili temi tokratnih Poslovnih krivulj.


19.01.2016

Magneti

Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, vetrnih elektrarn, električnih vozi in medicinskih raziskav z magnetno resonanco? Magneti. Pridobivajo jih iz tako imenovanih redkih zemelj, ki v zemeljski skorji sicer niso tako redke, so pa redke s strateškega vidika. Skoraj popoln primat na tem področju ima namreč Kitajska, kar je v preteklosti – zlasti leta 2011 – že večkrat sprožilo vratolomne obrate cen redkih zemelj in s tem vplivalo tudi na cene končnih produktov. Pester trg redkih zemelj in to, kakšno vlogo igrajo na njem slovenski proizvajalci, sta bili temi tokratnih Poslovnih krivulj.


05.01.2016

Globalni inovacijski indeks

Marsikdaj si še vedno želimo, da bi Slovenija bila druga Švica, tudi na področju gospodarstva. Tam je naša vzornica dosegla še en zavidljiv uspeh, na lestvici globalnega inovacijskega indeksa je zasedla prvo mesto. Kam se uvrščamo mi, kaj to pomeni in kje so še priložnosti oziroma možnosti za izboljšanje okolja za spodbujanje inovacij?


29.12.2015

Podjetnice in pol

Vključenost žensk v podjetništvo v svetu zelo variira in je v Evropi precej skromna. Največ zgodnje podjetniške aktivnosti žensk beleži Švica, sledijo ji Španija, Portugalska, Finska in Kosovo. Najnižji delež novih in nastajajočih podjetij, ki jih ustanovijo ženske, so zabeležile Madžarska, Švedska ter Bosna in Hercegovina.


15.12.2015

Družinska podjetja

Družinsko podjetništvo v Sloveniji prispeva kar 67 odstotkov dodane vrednosti vseh slovenskih podjetij, zato je odgovor, kaj žene slovensko gospodarstvo, jasen – družinska podjetja. Ta podjetja so največkrat v lasti družine, najsi bodo to majhna podjetja mam, očetov ali otrok. Po navadi imajo manj kot petdeset zaposlenih, nekatera pa so z uspehi že prerasla tovrstne okvire in postala velika mednarodna podjetja, ki so vodilna v svojem sektorju.


08.12.2015

Dostojno delo

Če smo se še pred letom ali dvema, v času gospodarske krize, spraševali, kako sploh do kakršnegakoli dela, pa ob izboljšanih ekonomskih kazalcih v ospredje vse bolj prihaja vprašanje, kaj je dostojno delo. O tem, kot tudi, kako bomo delali v prihodnosti, smo se pogovarjali s predsednikom oddelka delu naklonjene makroekonomske politike pri Mednarodni organizaciji dela, Ekkehardom Ernstom. Preverili pa smo tudi, kakšne so razmere na področju dostojnega dela v Sloveniji.


01.12.2015

Novi načini iskanja najcenejše ponudbe na spletu

33-letni poslovnež Stefan Jorgensen si šaljivo pravi viking. Pa ne zato, ker prihaja iz domovine vikingov, Danske, ampak predvsem zato, ker s podjetjem itembase.com uspešno osvaja področje spletnega nakupovanja. Kako? Tako, da majhnim podjetjem omogoča, da so konkurenčna v primerjavi s spletnimi velikani, kot sta Amazon in Ali Baba.


17.11.2015

Gospodarska diplomacija

Leta 2009 je na Ministrstvu za zunanje zadeve uradno zaživela gospodarska diplomacija, ki naj bi zaščitila, uveljavljala in promovirala interese slovenskega gospodarstva v tujini. Kam in kako Slovenija investira, ali imamo sploh strategijo in vizijo pri vlaganjih v tujino in kakšno vlogo pri tem igra gospodarska diplomacija ter podporni mehanizmi?


10.11.2015

Slovenija, center evropske robotike

Trije sinovi samuraja Keiichira Yaskawe so pred točno sto leti ustanovili podjetje, ki je do danes preraslo v vodilnega svetovnega proizvajalca na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo.


03.11.2015

Alibaba

Kako je Alibaba postal spletni velikan, učitelj angleščine Jack Ma pa eden najbogatejših in najvplivnejših ljudi v poslovnem svetu?


27.10.2015

Nevromarketing

Nevromarketing ni več znanstvena fantastika, ampak realnost. Oglaševalci bodo lahko s posebno tehnologijo bolje razumeli naše možgane in z merjenjem njihove aktivnosti ustvarili popolne oglase. Visoko resolucijska, večkanalna EEG-tehnologija bo odkrivala naše najgloblje in nezavedne možganske procese.


20.10.2015

Tomaš Sedlaček

Znan je postal predvsem po svoji knjigi Ekonomija dobrega in zla, ki je bila prevedena v 17 jezikov in je prejela številne prestižne nagrade za filozofski doprinos k ekonomiji.


13.10.2015

Dve oblikovalki

Dve zgodbi, dve modni ustvarjalki, dve podjetnici, ki verjameta, da si je tudi v Sloveniji mogoče izbrati modo kot poklic in od nje tudi živeti. Povod pa – nastop na Expo 2015 in Elle Style Awards 2015. V torek ob 10-ih!


06.10.2015

Zaposlovanje invalidov kot poslovna priložnost

Zaposlovanje invalidov je zakonska obveznost, lahko pa tudi poslovna priložnost ali dokaz solidarnosti. Bolj zgovorni kot kvote, olajšave in vplačila v invalidski sklad so primerni dobre prakse. Predstavljamo podjetje Dobrovita in odgovarjamo na ključne dileme pri zaposlovanju ranljivih skupin.


29.09.2015

Matjaž Merkan, manager leta

Manager leta in drugi prestižni nazivi so zaradi nekaj nagrajencev v preteklosti izgubili nekdanji lesk, zato se v Združenju Manager zadnja leta trudijo, da priznanje podelijo tistim, ki se namesto menedžerskim prevzemom posvečajo razvoju, inovacijam in trgom. Letošnji manager leta je postal Matjaž Merkan, direktor mariborskega SwatyCometa, rastočega podjetja, ki izdeluje brusilne naprave in 95% brusov izvozijo.


22.09.2015

Urad za meroslovje

Vsakič, ko merimo dolžino, tehtamo, gledamo na termometer ali električni števec, smo tesno povezani z meroslovjem. Doktor Samo Kopač bo v Poslovnih krivuljah na Valu 202 predstavil pomen Urada za meroslovje, pa tudi nove pridobitve, s katerimi bodo izboljšali kakovost svojega dela. Razložil bo še, kaj so nacionalni etaloni in kje je varno spravljen prakilogram?


15.09.2015

100 % Design blagovne znamke »Made in Slovenia«

Po več kot 20 letih smo končno dočakali. Slovenija se bo z nastopom devetih podjetij na enem najprestižnejših oblikovalskih mednarodnih sejmov 100 % Design v Londonu predstavila pod skupnim imenom oziroma pod blagovno znamko “Made in Slovenia”.


08.09.2015

Kohezija - možnosti in priložnosti

V vsaki slovenski občini najdemo kak evropski projekt. Morda je prav zaradi njega vaše življenje lepše, lažje, znosnejše. O dosežkih kohezijske politike pri nas, predvsem pa o možnostih in priložnostih, ki jih ponuja novo finančno obdobje, je govoril Bojan Suvorov, direktor Urada za kohezijsko politiko.


23.06.2015

Nekoč strošek, danes investicija

Vajeništvo - v Sloveniji smo ga nekoč že imeli, a naj bi predstavljal prevelik strošek. Ali podjetja danes še razmišljajo tako, ali raje gledajo na vajence kot investicijo za prihodnost? Predstavljamo pozitiven primer na področju vajeništva, to je primer nemškega dualnega sistema.


Stran 12 od 31
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov