Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekoč so okoli vasi s trudom nastajale njive, obdajale so jih neobdelane površine. Večina kmetov je imela le nekaj glav živine, tudi delovne sile ni bilo dovolj, zato so se ljudje združevali in si pomagali bodisi pri paši kot pri pobiranju lesa za kurjavo ter urejali, kar je večina potrebovala: predvsem vodne izvire, poti in mostove. Tako v knjigi "Poznane neznanke" o oblikovanju srenj, jusov piše Vojko Kocjančič, dolgoletni kulturni delavec in srenjaš, doma iz Krogelj v občini Dolina. Ob raziskovanju arhivskega gradiva o srenjah v Trstu, na Dunaju, v Ljubljani in Kopru je več let zbiral dokumente, sodbe, pa tudi zgodbe, ki pričajo o solidarnosti ter medsebojnem povezovanju.
512 epizod
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Nekoč so okoli vasi s trudom nastajale njive, obdajale so jih neobdelane površine. Večina kmetov je imela le nekaj glav živine, tudi delovne sile ni bilo dovolj, zato so se ljudje združevali in si pomagali bodisi pri paši kot pri pobiranju lesa za kurjavo ter urejali, kar je večina potrebovala: predvsem vodne izvire, poti in mostove. Tako v knjigi "Poznane neznanke" o oblikovanju srenj, jusov piše Vojko Kocjančič, dolgoletni kulturni delavec in srenjaš, doma iz Krogelj v občini Dolina. Ob raziskovanju arhivskega gradiva o srenjah v Trstu, na Dunaju, v Ljubljani in Kopru je več let zbiral dokumente, sodbe, pa tudi zgodbe, ki pričajo o solidarnosti ter medsebojnem povezovanju.
Ob ustanovitvi je bila to Ljudska knjižnica, ki se je pozneje preimenovala v Mestno knjižnico Postojna, v 80. letih minulega stoletja pa so knjižnico preimenovali v Knjižnico Bena Zupančiča. Knjižnica v Postojni ponuja številne dogodke, tako v postojnski, kot tudi pivški enoti. Njihov bibliobus je star že 40 let. Knjižnica ima čitalnico, z dostopom do časopisov in revij, v njej so študijski in računalniški kotički in je dom literatov in drugih umetnikov. Kulturno društvo Cajt zadnje čase raziskuje delo svojega prvega slovenskega pesnika Pavla Knobla iz Orehka. Scenaristka in režiserka Dragana Čolić je pripravila tudi dokumentarni film o njem. Direktor knjižnice, mag. Uroš Mlinar, pravi, da je knjižnica dnevna soba mesta in da želijo obiskovalcem in uporabnikom ponuditi informacije, želja pa je tudi, da pri njih kakovostno preživijo svoj prosti čas. V oddaji Primorski kraji in ljudje je spregovorila tudi predsednica Društva za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka, Irena Margon, ki pravi: »Smo društvo, ki ima rado knjige in knjige tudi izdajamo. Leta 1915 smo se zbrali na prvi čajanki. Posvetili smo se delu in življenju dr. Antona Požarja, zadnje čase pa raziskujemo delo Ludovike Kalan in izšla je že druga knjiga o njej«. Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka tako raziskuje lokalno zgodovino, člani društva pa so stalni gostje domače knjižnice.
Ob ustanovitvi je bila to Ljudska knjižnica, ki se je pozneje preimenovala v Mestno knjižnico Postojna, v 80. letih minulega stoletja pa so knjižnico preimenovali v Knjižnico Bena Zupančiča. Knjižnica v Postojni ponuja številne dogodke, tako v postojnski, kot tudi pivški enoti. Njihov bibliobus je star že 40 let. Knjižnica ima čitalnico, z dostopom do časopisov in revij, v njej so študijski in računalniški kotički in je dom literatov in drugih umetnikov. Kulturno društvo Cajt zadnje čase raziskuje delo svojega prvega slovenskega pesnika Pavla Knobla iz Orehka. Scenaristka in režiserka Dragana Čolić je pripravila tudi dokumentarni film o njem. Direktor knjižnice, mag. Uroš Mlinar, pravi, da je knjižnica dnevna soba mesta in da želijo obiskovalcem in uporabnikom ponuditi informacije, želja pa je tudi, da pri njih kakovostno preživijo svoj prosti čas. V oddaji Primorski kraji in ljudje je spregovorila tudi predsednica Društva za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka, Irena Margon, ki pravi: »Smo društvo, ki ima rado knjige in knjige tudi izdajamo. Leta 1915 smo se zbrali na prvi čajanki. Posvetili smo se delu in življenju dr. Antona Požarja, zadnje čase pa raziskujemo delo Ludovike Kalan in izšla je že druga knjiga o njej«. Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka tako raziskuje lokalno zgodovino, člani društva pa so stalni gostje domače knjižnice.
Nedelje nam prinašajo oddajo Primorski kraji in ljudje, v juniju boste lahko slišali serijo oddaj na temo delovanja primorskih knjižnic. Lani smo obiskali tolminsko, izolsko, idrijsko in cerkniško, letos pa smo bili na obisku goriške, postojnske, sežanske in piranske knjižnice. Goriška knjižnica Franceta Bevka deluje od leta 1949, ko je bila ustanovljena Okrajna študijska knjižnica Gorica, s sedežem v Šempetru. Kako je potekal razvoj delovanja omenjene knjižnice in kako široko je danes zastavljena njena dejavnost, nam bodo povedale direktorica Irena Škvarč ter Lara Konjedic (poudarek na e - široki e), Polonca Kavčič, Tina Podgornik in Saša Vidmar. Oddajo je pripravila Smilja Baranja.
V oddaji Primorski kraji in ljudje vas bomo popeljali v Opatje selo, ki sodi v občino Miren - Kostanjevica. To je krajevna skupnost, kjer ljudje z veseljem kakšno zapojejo, vas seznanijo z razburkano preteklostjo kraja in ponosno spomnijo na Prosvetno društvo Kras, ki šteje že 117 let.
Tokratna gostja rubrike Primorski kraji in ljudje je Tatjana Bočaj, diplomirana medicinska sestra iz Zdravstvenega doma Koper. V maju je prejela zlato priznanje Zbornice babiške in zdravstvene nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije za prispevek k razvoju zdravstvene dejavnosti. Tatjana Bočaj je svojo poklicno pot začela v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, nato je dolgo skrbela za sladkorne bolnike v Diabetološki ambulanti koprskega zdravstvenega doma, zadnjih 25 let pa je izjemno dejavna na področju zdravja otrok in mladostnikov. Po slovesnosti, ki je letos prvič potekala v Predsedniški palači, jo je k pogovoru povabila Mateja Brežan.
Vas, ki jo na svojem hrbtu nosi osliček. Tako pravi povest, ki jo v slikah in besedi najdemo v Hiši od Bardinca v Loparju, kjer je postavljena krajevna etnološka in domoznanska zbirka, ki priča o bogati kulturni dediščini kraja in življenju vaščanov. Poleg dvajsetletnice od nastanka zbirke, bodo letos v kraju v Šavrinskih hribih obeležili še 160 let Bardinčeve domačije. Hiša, kjer se nahaja tudi turistično informacijska točka, se deli na tri dele: na istrsko črno kuhinjo, vinsko klet in domoznansko zbirko, dvorišče pa krasi lupa, pod katero je skrita mlatilnica z začetka 19. stoletja.
Na dan Evrope bomo šli po poteh znakov evropske dediščine, podeljenih Sloveniji. Mednarodna pobuda za znak evropske dediščine je bila oblikovana leta 2006 v španski Granadi. Znak evropske dediščine se dodeli krajem, predmetom ali dogodkom, ki imajo simbolično zgodovinsko vrednost za proces evropskega združevanja ali so nosilci evropskih vrednot. Slovenija je dobitnica treh znakov evropske dediščine in prav vsi trije so močno povezani s Primorsko. Znak evropske dediščine je prejela lani Prešernova Zdravljica in z njo, v Podnanosu rojeni, skladatelj Stanko Premrl. Leta 2018 je ta laskavi naslov dobila spominska cerkev na Javorci, v občini Tolmin. Prva v nizu nagrad, leta 2015, pa Partizanska bolnica Franja, v občini Cerkno. Oddajo Primorski kraji in ljudje je pripravila Smilja Baranja
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje vam predstavljamo Nevenko Gregorčič iz Izole. Prek Centra za kulturo, šport in prireditve je vrsto let sooblikovala kulturno in družabno življenje kraja, zdaj, ko je upokojena, pa večino svojega časa in energije posveča zavrženim živalim. Z njo se je pogovarjala Jasna Preskar.
V letošnjem letu osnovna šola Kozara obeležuje 60. letnico organiziranega izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Poleg tega, da je šola posebna, ker jo obiskujejo posebni otroci ima tudi zanimivo zgodovino, ki je povezana z gradnjo in njenim imenom. Zgrajena je bila po potresu leta 1976 in sicer s samoprispevkom, ki so ga zbirali v tedanji Socialistični republiki Bosni in Hercegovini. Zaradi hvaležnosti do Bosancev, ki so večinoma sodelovali tudi pri gradnji, je šola dobila ime po bosanski planini Kozara. Z ravnateljem Edvardom Vrabičem, profesorico defektologije Jeleno Komel in učenci šole se bo v oddaji Primorski kraji in ljudje pogovarjala Nataša Uršič.
Septembra bo minilo 700 let od smrti največjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Navdih za Pekel v Božansi komediji naj bi našel v Zadlaški oz. Dantejevi jami v bližini Tolminskih korit.
Lig je idiličen kraj na samem grebenu Kanalskega Kolovrata. V kraju, ki je nekakšen povezovalni člen vseh okoliških vasi, se odvijajo vsi pomembni dogodki: praznik kostanja, tradicionalni župnijski praznik odpustek in ostali verski shodi. Spremljevalec vseh prireditev na Liškem so tudi marijaceljski kolači. To obredno pecivo v svoji mehki sredici skriva mnogo zanimiv dejstev tudi to, da se o originalnem receptu vedno govori s kančkom previdnosti, saj nam bi ga poznali le redki. Vse se je začelo z iznajdljivo domačinko, ki je iskala recept za boljše življenje. Po časovni premici tega kolača se je podal Boštjan Simčič.
Na Primorskem bo letošnja velika noč drugačna tudi zato, ker bo minila brez nekdanjega koprskega škofa Metoda Piriha, ki je bil med verniki, pa tudi med tistimi, ki v cerkev ne zahajajo pogosto, zelo priljubljen. Bil je pogost znanec koprskih ulic, kjer se je vedno rad ustavil v klepetu z mimoidočimi, zadnja leta pa je preživljal na Vipavskem, kjer se je ta teden tudi poslovil. V oddaji Primorski kraji in ljudje smo zbrali njegove izjave iz številnih intervjujev za naš radio, tudi tiste v najbolj prelomnih časih nastajanja nove države. Pripravil jo je Andrej Šavko.
Vstopili smo tudi v koledarsko pomlad, pred nami je svetovni Dan voda. Čeprav v Slovenski Istri reke in potoki živijo v senci morja, so reke, še posebej Rižana, za to območje izredno pomembni. Ne le zaradi tega, ker je od reke Rižane odvisna vodoskrba tega območja, temveč je njen pomen tudi v kulturnem, etnološkem in geografskem vidiku. Ob reki Rižani se je s sogovorniki sprehodila Vesna Potočar Godnič
Minilo je leto od razglasitve epidemije, ko se je začel čas raziskovanj in prilagoditev. Kot vemo, se narava obnavlja sama, zato bomo skušali spomniti na njene zakonitosti, ki bi zagotovo lahko pomagale tudi človeku za njegov obstoj. Ste vedeli, da je ena od posledic obdobij enakonočij tudi moteč učinek na delovanje komunikacijskih satelitov? Več nam v oddaji Primorski kraji in ljudje pove Smilja Baranja.
Modra, zlata, siva, živo rdeča so barve, ki krasijo okrasne fazane. V pisani svet teh ptic se je zaljubil Ljubo Mohorič. V Dolgi Poljani pri Ajdovščini goji več kot 14 vrst okrasnih fazanov. Je pobudnik in mentor študijskega krožka na Ljudski univerzi Ajdovščina v okviru katerega bodo skupaj z vsemi, ki imajo radi naravo in si želijo prispevati k ohranjanju pestrosti živalskih vrst, skušali oblikovati opazovališče fazanov. Ljuba Mohoriča in njegove fazane je obiskala Karin Zorn Čebokli.
"Kosovelje - naše veselje" je tabla, s katero se začenja pot skozi kraško naselje v bližini Pliskovice. Nekoč je bilo na tem območju staro gradišče, ki mu domačini pravijo "šance", oziroma obzidje. Ime kraja izvira iz rimskega obdobja, ko je bila speljana tudi nižinska pot po Krasu. Med prvo svetovno vojno je bil kraj preurejen v sanitetno središče. Od nekdanje bolnišnice so ostale le ruševine vojaške kapele, ki jo v prihodnje želijo vaščani obnoviti. Sicer pa se v Kosoveljah nahaja tudi posebna etnološka in tehnična zbirka.
Tokrat smo obiskali Pedrovo. Na začetku vasice stoji ekološka kmetija in sirarna Čilčevi. Njeni začetki segajo v leto 1880, ko so prvi lastniki na v skalo vklesano teraso postavili hišo, hlev in svinjak. Dvajseto stoletje s svojima vojnama družini ni prizanašalo, tako je gospodinja, ki so jo vsi poznali kot Čilčo, ostala sama. Do svoje starosti je obdelovala vinograd, sadovnjak, njivice in pašnike. Potem je življenje v hiši in tudi v vasi povsem zamrlo. Pred desetimi leti sta se biolog Borut Kokalj in ekonomist Tom Ločniškar preselila in obnovila hišo ter začela kmetovati na opuščenih in zaraščenih površinah. Čredo na njuni kmetiji sestavljajo kraške ovce in koze drežniške pasme. Obe pasmi sta izjemno ogroženi, Čilčevi pa so ena redkih slovenskih kmetij, ki ju ohranjajo. Tom in Borut ponujata paleto mlečnih izdelkov iz ekološkega kozjega in ovčjega mleka. Pred kratkim ju je obiskala Nataša Uršič.
Z današnjo zgodbo iz enega primorskih krajev smo posegli daleč nazaj v preteklost, v čas Histrov in gradišč, ki jih v Istri ni manjkalo. Nam najbližje in tudi najpomembnejše je v Kortah nad Izolo, prav letos pa se pripravlja na veliki dan, ko bo zaživelo v novi luči in podobi in bo preurejeno čakalo na nove biskovalce. Zgodbo, ki govori tudi o oživljanju podeželja, je povedala Neva Zajc.
V Sloveniji imamo 15 Prešernovih cest, 45 Prešernovih ulic, eno Cesto Franceta Prešerna, en Trg Prešernove brigade, eno ulico z imenom Prešernovo nabrežje in štiri Prešernove trge. Tudi v Kopru. Če ne bi bilo epidemije, bi bilo na kulutrni praznik tam prešerno. Branje poezije, ki ga tradicionalno pripravljata knjigarna Libris in Zveza kulturnih društev koprske občine, bo letos potekalo razpršeno, pred posamičnimi izložbami trgovin v starem mestnem jedru. Oddajo Primorski kraji in ljudje pa vseeno posvečamo enemu najlepših trgov v mestu. Tjaša Škamperle se je sprehodila po njem s sogovorniki.
Oskar Kogoj je ime, ki je znano v svetovnem merilu industrijskega oblikovanja in designa. V skoraj šestdesetletnem ustvarjanju je Kogoj ustvaril osupljiv opus. Umetnikova dela so del več kot stotih umetnostnih zbirk in galerij po svetu. Oskarja Kogoja je v rodnem Mirnu obiskala Ingrid Kašca Bucik.
Neveljaven email naslov