Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od eksistencialističnih dram do dram absurda ...
Od vprašanja svobode do vprašanja smisla
Druga polovica 20. stoletja je ponavadi obdobje, za katerega pri književnosti velikokrat pri pouku zmanjka časa, zato smo se tokrat posvetili ključnim značilnostim evropske dramatike med in po 2. svetovni vojni. 20. stoletje je stoletje burnega razvoja, velikih odkritij, največjih grozodejstev, revolucij, miselnih premikov in filozofskih smeri. Med vojno in takoj po njej je bil v evropskem prostoru močno prisoten eksistencializem, ki je zaznamoval tudi dramatiko. Nastajale so eksistencialistične drame, kjer je dramska tehnika še tradicionalna, igra realistična in konverzacijska, poudarjena pa je ideja eksistencialistične filozofije. Tak primer so Zaprta vrata francoskega eksistencialista Jean-Paul Sartre. Glavna ideja te enodejanke, postavljene v en sam dogajalni prostor, je, da pekel ni kraj, temveč so to ljudje okoli nas.
Dijakom so sicer bolj všeč drame absurda ali antidrame, ki se odmaknejo od tradicionalne zgradbe, klasičnih tipov junakov in klasičnega poteka zgodbe. Zanje so značilni antijunaki, cikličnost, ni dramskega trikotnika, zgodba je izločena, bolj pomembna je idejnost. Tak primer sta Ionescova Plešasta pevka in Čakajoč Godoja Samuela Becketta. Tudi o teh dveh delih izveste več v tokratni oddaji Prvi na maturi.
79 epizod
Za maturante smo pripravili različne vsebine v pomoč pri pripravi na splošno in poklicno maturo: od tega, kako se napiše maturitetni esej, do tega, kje pri posameznih predmetih po nepotrebnem izgubljajo točke.
Od eksistencialističnih dram do dram absurda ...
Od vprašanja svobode do vprašanja smisla
Druga polovica 20. stoletja je ponavadi obdobje, za katerega pri književnosti velikokrat pri pouku zmanjka časa, zato smo se tokrat posvetili ključnim značilnostim evropske dramatike med in po 2. svetovni vojni. 20. stoletje je stoletje burnega razvoja, velikih odkritij, največjih grozodejstev, revolucij, miselnih premikov in filozofskih smeri. Med vojno in takoj po njej je bil v evropskem prostoru močno prisoten eksistencializem, ki je zaznamoval tudi dramatiko. Nastajale so eksistencialistične drame, kjer je dramska tehnika še tradicionalna, igra realistična in konverzacijska, poudarjena pa je ideja eksistencialistične filozofije. Tak primer so Zaprta vrata francoskega eksistencialista Jean-Paul Sartre. Glavna ideja te enodejanke, postavljene v en sam dogajalni prostor, je, da pekel ni kraj, temveč so to ljudje okoli nas.
Dijakom so sicer bolj všeč drame absurda ali antidrame, ki se odmaknejo od tradicionalne zgradbe, klasičnih tipov junakov in klasičnega poteka zgodbe. Zanje so značilni antijunaki, cikličnost, ni dramskega trikotnika, zgodba je izločena, bolj pomembna je idejnost. Tak primer sta Ionescova Plešasta pevka in Čakajoč Godoja Samuela Becketta. Tudi o teh dveh delih izveste več v tokratni oddaji Prvi na maturi.
Vzgoja predšolskega predmeta je temeljni strokovno-teoretični predmet na poklicni maturi za vse tiste, ki na 13 šolah končujejo program predšolska vzgoja. Približno 640 dijakom zadnjih letnikov se na vsakem roku pridruži še kakšnih sto odraslih; predšolska vzgoja je namreč eden izmed bolj priljubljenih programov izobraževanja odraslih. Kaj jih torej čaka, na kaj naj bodo pozorni, ko bodo 10. junija reševali pisni del izpita, in kako naj se pripravijo na ustni del, ki sledi nekaj dni za pisnim? In kako je bilo letos s četrtim predmetom na poklicni maturi iz tega strokovnega področja?
Na kar 53 šolah bo letos v izobraževalnem programu ekonomski tehnik pri drugem predmetu izpit iz gospodarstva opravljalo skoraj 1400 kandidatov. Kakšno znanje morajo kandidati pokazati pri tem predmetu, kakšne naloge jih čakajo na pisnem delu in kaj lahko pričakujejo na ustnem delu, ki k celotni oceni prispeva kar 60 % končne ocene. Na kaj morajo biti maturanti pozorni, kje izgubljajo točke po nepotrebnem, kakšnim napakam se z dobro pripravo in nehitenjem lahko izognejo ...? O vsem tem več v pogovoru s profesorico Evo Zule s Prešernove – Ekonomske šole Ljubljana, predsednico državne maturitetne komisije za predmetno področje gospodarstva.
Nekaj manj kot tisoč dijakov zaključnih letnikov programa zdravstvena nega, ki jih izvaja 12 slovenskih srednjih šol, vsako leto opravlja poklicno maturo, s katero zaključi šolanje za svoj poklic srednja medicinska sestra oz. srednji zdravstvenik. To pomeni, da imajo za 2. in 4. predmet na poklicni maturi zdravstveno nego oz. storitev in zagovor s tega področja. Kako je letos s tema izpitoma, kakšne so prilagoditve in kako naj se jih mladi lotijo?
Izpit iz slovenščine na poklicni maturi je sestavljen malo drugače kot tisti na splošni maturi. Prav tako jo sestavljata dve izpitni poli na pisnem delu, ki sicer predstavlja 60 % celotne ocene, ostale točke prinese ustni del. Pri izpitni poli ena pri pisnem delu se preverja predvsem razumevanje in poznavanje neumetnostnih besedil in jezika, pri izpitni poli dve pa kandidati interpretirajo umetnostno besedilo, ki pa je prej neznano. Lahko torej dobijo tudi avtorja in delo, ki ga ne poznajo, kajti bistvo v tem delu je preverjanje razumevanja besedila, njihovo doživljanje in vrednotenje. Več o pisnih sestavkih in uspešnih pripravah nanje, se je s profesorico slovenščine na ljutomerski Gimnaziji Franca Miklošiča in članico državne komisije za poklicno maturo za slovenščino, Tanjo Bigec, pogovarjala Tadeja Bizilj.
V naši rubriki Prvi na maturi se tudi v letošnjem šolskem letu posvečano tako splošni kot poklicni maturi in skozi pogovore s profesorji in ocenjevalci podajamo številne koristne nasvete maturantom. Tudi letos je teh na poklicni maturi več kot tistih na splošni. Do današnjega dne je prijavljenih 10. 625 kandidatov, prijave in odjave pa še potekajo. Poklicna matura je sicer precej bolj orientirana na sam poklic, v katerem lahko dijaki po zaključku šolanja že začnejo delati. Veliko se jih odloči opravljati tudi peti predmet, ki poklicnim maturantom omogoča vpis na univerzo. Več o letošnjih spremembah, ovirah in prilagoditvah na poklicni maturi pa v naslednjih minutah – Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila Borisa Klančnika, svetovalca s Centra RS za poklicno izobraževanje.
Na kaj je treba biti pozoren pri reševanju izpitnih pol iz fizike na splošni maturi? Kot pri ostalih predmetih je treba tudi tu pozorno slediti besedilu naloge, biti pozoren na enote in druge malenkosti, ki nam zaradi površnosti lahko uidejo. Pri drugi izpitni poli morate na prvi strani označiti, katere naloge rešujete, profesor fizike na Gimnaziji Bežigrad in glavni ocenjevalec pri državni predmetni komisiji za fiziko na splošni maturi Peter Gabrovec pa svetuje tudi, da najprej v celoti preberete naloge, da bodite vpogled v to drugo polo, in se nato odločite, katere naloge so vam znane in jih boste reševali. Površni ne smete biti tudi pri označevanju grafov ali vektorjev ter pri zapisovanju odgovorov in enot v odgovoru. Če v odgovoru manjka enota, izgubite točko. Kako pravilno zapisovati enote? Pazite tudi na to, da odgovorite na vsa vprašanja v nalogi - mogoče je naloga napisana na več straneh.
Različne vsebine v pomoč maturantom pri pripravi na splošno in poklicno maturo: od tega, kako se napiše maturitetni esej, do tega, kje pri posameznih predmetih po nepotrebnem izgubljajo točke.
Maturitetni izpit iz kemije je sestavljen iz pisnega dela in laboratorijskih vaj. Kako je letošnje delo na daljavo vplivalo na pripravo vaj, kakšno znanje preverjata pisna dela in kako se nanju čim bolje pripraviti ter koliko je lahko v pomoč periodni sistem, ki je dodatek izpitu – o vsem tem se je z Matejo Godec, profesorico kemije na ljutomerski Gimnaziji Franca Miklošiča pogovarjala Tadeja Bizilj.
Izpit iz sociologije na maturi je sestavljen iz pisnega dela in seminarske naloge. Notranji del, seminarska naloga, prinaša 20 % celotne ocene, po besedah Jerneja Jaklja, profesorja sociologije na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru, bodo kandidati pri tem delu letos zelo uspešni, saj so skozi delo na daljavo v navezah s svojimi profesorji nemoteno lahko opravljali individualne razgovore, zbirali teoretično gradivo in prek intervjujev ter anket dobili tudi vse gradivo, ki so ga za izdelavo potrebovali. Kakšni so nasveti profesorja pri pisnem delu izpita, zakaj se morajo kandidati držati izbrane teme, zakaj konceptni list ne sme ostati prazen in kako naj kandidati ponovijo snov teden dni pred izpitom – o vsem tem pa več v naslednjih minutah. S profesorjem Jakljem, ki je tudi zunanji ocenjevalce na maturi, se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Nemščino lahko kandidati na maturi opravljajo na osnovni in višji ravni. Na obeh ravneh morajo pokazati znanje tako na pisem kot ustnem delu. Letos imajo kandidati bonus pri ustnem delu, kjer so morali učitelji iz izpitnega kompleta (35 listkov) izločiti 5 listkov na obeh ravneh – s tem se je omogočilo, da število izpitnih vprašanj za ustni izpit skrčijo za 15 % in izločijo vsebine, ki zaradi šolanja na daljavo ne bodo v celoti obdelane oz. utrjene. O maturitetnem izpitu iz nemščine več v naslednjih minutah - s profesorico nemščine, Vesno Arh in magisto Rado Legat Benedik, profesorico nemščine in magistrico znanosti iz nemškega jezika, ki poučujeta nemščino na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju. Z njima se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Lani je bila na splošni maturi najbolj priljubljen izbirni predmet geografija – pisalo jo je 1.629 kandidatov, eden več kot psihologijo. Tudi letos sta to najbrž predmeta, ki ju je izbralo največ maturantov. In če smo v sredo govorili o psihologiji, oddajo najdete na radioprvi.si in med podcasti Prvi na maturi, smo danes povedali, na kaj bodite pozorni pri geografiji. Nasvete je dala Mateja Krumpak, profesorica geografije in tajnik splošne mature na II. gimnaziji Maribor.
V tokratni oddaji Gymnasium se bomo osredotočili na novosti pri pisanju letošnjega maturitetnega eseja in govorili o obeh obveznih delih. Kdo sta glavna protagonista v romanih Figa in Konje krast, kako podobna ali različna je njuna zgodba? Kakšno je glavno sporočilo romanov? Ob tem bomo opozorili tudi na najpogostejše napake pri pisanju in povedali, kakšen mora biti dober maturitetni esej. Sodelujejo profesorici in maturanti iz ljubljanske Gimnazije Ledina in ljutomerske Gimnazije Franca Miklošiča.
Izpit iz psihologije je sestavljen iz pisnega dela in seminarske naloge. Notranji del, seminarska naloga, prinaša 20 % celotne ocene, ostali del ocene prinaša pisni del, ki je sestavljen iz treh delov. Kako se ti ocenjujejo, na kaj morajo biti maturanti pozorni pri pisanju, čemu je namenjen konceptni list, koliko je pri pisanju prostora za lastno interpretacijo definicij in koliko lahko kandidati pri nalogah izhajajo iz lastnih mnenj in prepričanj – o vsem tem se je Tadeja Bizilj pogovarjala z Ivo Strniša, univerzitetno diplomirano psihologinjo, ki poučuje psihologijo na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju.
V drugi maturitetni epizodi Studia ob 17.00 o dobrem pisanju in romanu Pera Pettersona S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante četrtega maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Razmerja med generacijami, obvezno delo pa tudi roman Konje krast norveškega avtorja Pera Pettersona. V tokratni oddaji več o delu, glavnih osebah, odnosih, tematiki in primerjavi z Vojnovićevim romanom Figa, pa tudi o tem, kako napisati dober esej in kako se lahko kandidati izognejo najpogostejšim napakam pri pisanju in s tem nepotrebnemu izgubljanju točk. O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer: Timotej Pukšič, Lan Patrick Pal, Teja Sapač, Vanessa Pukšič in Anja Pušenjak ter njihova profesorica slovenščine Tanja Bigec.
Že prejšnji petek smo rubriko Prvi na maturi namenili angleščini na splošni maturi in opozorili na letošnje novosti ter med drugim govorili o tem, kako se dobro pripraviti na slušno razumevanje pri izpitu ter na ustni del izpita. V naslednjih minutah pa se bomo osredinili na pisna sestavka, ki čakata pri angleščini na maturante. Kaj vse ocenjevalci ocenjujejo pri tem delu, zakaj je pomemben osnutek, kako naj si porazdelijo čas pisanja in s čim lahko kandidati navdušijo ocenjevalce – o vsem tem se je Tadeja Bizilj pogovarjala z Liso Mislej Vončina, magistro profesorico angleščine in ustanoviteljico spletne platforme Razturi na maturi.
Med obveznimi predmeti na splošni maturi je angleščina tista, ki maturantom povzroča najmanj preglavic. Kandidati lahko izbirajo, ali bodo izpit opravljali na osnovni ali višji ravni, na obeh jih čakata pisni del, ki je sestavljen iz pisnega in slušnega razumevanja, ter ustni del. O letošnjih novostih pri angleščini na maturi, o nasvetih za dobro pripravo in najpogostejših napakah, ki jih maturanti delajo pri tem izpitu, se je Tadeja Bizilj pogovarjala z Liso Mislej Vončina, magistrico profesorico angleščine in ustanoviteljico spletne platforme Razturi na maturi.
Za vajo so sicer še vedno uporabne stare izpitne pole, nov sistem reševanja so mladi že lahko usvojili na spomladanskem predmaturitetnem izpitu. Po pomoč ali dodatno razlago se lahko zatečejo tudi k svojim profesorjem matematike, mi pa jim ponujamo nekaj konkretnih navodil in nasvetov za pisanje matematike na splošni maturi.
Četrtega maja se bo s pisanjem šolskega eseja začela letošnja splošna matura, ki bo zaradi nenavadnega šolskega leta nekoliko prilagojena. Katere so prilagoditve in kako so z njimi zadovoljni dijaki, izveste v prvem Studiu ob 17.00, letos namenjenemu maturitetnemu eseju. V njem se poglabljamo tudi v prvo obvezno maturitetno čtivo. Voditeljica Špela Šebenik in sogovornice iz Gimnazije Ledina analizirajo glavne teme, like in motiva romana Figa Gorana Vojnovića. Gostje: dijakinje Gimnazije Ledina Ajda Trček, Ema Jeras Zarabec, Nana Živič Pavček in Tamara Bizilj ter njihova profesorica slovenščine Nina Prešern.
Matematika na splošni maturi je šla čez določene spremembe, tem pa so se pridružile še olajšave zaradi poteka letošnjega šolskega leta. 10-odstotni bonus bo veljal pri vseh predmetih na nerešeni ali neuspešno rešeni del izpita, prav tako bo tudi na ustnih izpitih pri matematiki (kot pri drugih predmetih) za 15 % manj tem in vprašanj, posebej pri matematiki pa bosta veljali še dve prilagoditvi: uporaba računalnika bo dovoljena pri obeh izpitnih polah, kandidati pa bodo imeli v prilogi natisnjenih več formul kot pretekla leta.
V oddaji smo se z mladimi in s pisateljem ter režiserjem Goranom Vojnovićem pogovarjali o romanu Figa. To je namreč eden od dveh obveznih čtiv za letošnji maturitetni esej, ki ga bodo mladi pisali 4. maja. Redko se zgodi, da imajo maturanti priložost, da lahko avtorja dela, ki ga v šoli obravnavajo več mesecev, tudi spoznajo in sami kaj vprašajo ter skupaj z njim pridejo do odgovorov, ki so se jim porajali pri branju. Pri šolskem eseju namreč ne gre le za to, ali vam je knjiga všeč ali ne, temveč je treba delo premisliti, predelati, se poglobiti v njegove teme in ideje ter znati o tem tudi pisati. In Figa res ponuja veliko možnosti za premislek.
Neveljaven email naslov