Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gora Peca je preluknjana kot švicarski sir. Več kot 1000 kilometrov rovov so izkopali pod mogočnim dvatisočakom, ki povezuje prebivalce na obeh straneh meje. Rudnik v Mežici še danes velja za enega največjih v Evropi. Po zaprtju rudnika so tam ustvarili eno ključnih turističnih atrakcij v okviru Geoparka Karavanke, ki praznuje 10-letnico delovanja. Pomeni pomemben korak pri povezovanju Korošcev na slovenski in avstrijski strani in dobri odnosi, ki so jih spletli, niso samoumevni. V Podzemlju Pece lahko med drugim doživimo popolno temo in tišino. Nekdanji rovi so danes prava pustolovščina. Obiskovalci rudarsko dediščino raziskujejo z nekdanjim rudniškim vlakom, kolesom ali kajakom. To pa je tudi kraj, kjer so našli dinozavre in ti burijo domišljijo, predvsem mlajših obiskovalcev.
384 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Gora Peca je preluknjana kot švicarski sir. Več kot 1000 kilometrov rovov so izkopali pod mogočnim dvatisočakom, ki povezuje prebivalce na obeh straneh meje. Rudnik v Mežici še danes velja za enega največjih v Evropi. Po zaprtju rudnika so tam ustvarili eno ključnih turističnih atrakcij v okviru Geoparka Karavanke, ki praznuje 10-letnico delovanja. Pomeni pomemben korak pri povezovanju Korošcev na slovenski in avstrijski strani in dobri odnosi, ki so jih spletli, niso samoumevni. V Podzemlju Pece lahko med drugim doživimo popolno temo in tišino. Nekdanji rovi so danes prava pustolovščina. Obiskovalci rudarsko dediščino raziskujejo z nekdanjim rudniškim vlakom, kolesom ali kajakom. To pa je tudi kraj, kjer so našli dinozavre in ti burijo domišljijo, predvsem mlajših obiskovalcev.
V zadnjih tednih so v Mariboru in Novi Gorici izvedli dve večji akciji nevtralizacije in odstranitve bomb. Neeksplodirana ubojna sredstva so ostala predvsem kot posledica vojnega delovanja na območju države. Med najdbami je največ ročnih bomb in različnih vrst streliva za pehotno orožje, tudi protioklepnih min ter letalskih bomb. Največja verjetnost, da bomo naleteli na neeksplodirana ubojna sredstva, je na zahodnem predelu države. Tja se tokrat Prvi odpravlja na obisk, natančneje, na Cerje; spoznal bo delovanje državne enote civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.
Prvi gre tokrat gostovat streljaj čez mejo, k našim zamejskim rojakom v Italiji. Prosek ali po italijansko Prosecco je kraška vas nad Trstom, kjer so doma zavedni Slovenci, pa tudi slavno peneče vino prosecco ali po naše prosekar. O zgodovini tega vina, ki se prileže z legendarnim italijanskim aperitivom Aperol, morda kdaj drugič. Nedaleč od tega naselja, ob znameniti Napoleonovi cesti, s katere se razleže pogled na morje in strme pečine, se bomo družili s člani Slovenskega planinskega društva Trst. 120 let že promovira pohodništvo, gorništvo ter narodno zavest Slovencev. Skozi dolgo zgodovino je društvo ozaveščalo mlade o ohranjanju kulturne dediščine in nacionalne identitete. Zasluga za to gre tudi enemu od predsednikov društva Zorku Jelinčiču, ki je bil vodja organizacije TIGR na Goriškem in po katerem se imenuje planinska koča na Črni prsti. Že skoraj 20 let pa to planinsko društvo nesebično vodi Marinka Pertot. Profesorica biologije je prava enciklopedija znanja o flori in favni na slikovitih poteh med morjem in kraško planoto. Ob visokem jubileju planinskega društva so njegovi člani izvedli kolesarsko-smučarski podvig in se iz mesta vetrov povzpeli na slovenskega kralja Alp.
Po Sloveniji že nekaj let nastaja transverzala pravljično-doživljajskih poti v naravi, ki družinam in otrokom naravo in kulturo ter lokalne posebnosti približajo z zgodbo in pristna doživetja. Vse poti ponujajo nekajurno doživetje za družine in skupine otrok, ki iščejo priložnost za gibanje v naravi in sproščeno, otrokom prilagojeno spoznavanje novih krajev in njihovih posebnosti. Na velikonočni ponedeljek so odprli še eno takih poti, tokrat v slovenski Istri, poimenovali pa so jo Velikani Istre. Za Prvi na obisku sta se tja odpravila Damjan Rostan in Andreja Čokl.
V teh dneh Gospodarsko razstavišče v Ljubljani praznuje 70-letnico obstoja. Nastalo je na pobudo slovenskega gospodarstva in trgovinske zbornice kot profesionalna organizacija za prirejanje sejmov in razstav. Prizorišče, ki ga je v vseh teh letih obiskalo več kot 35 milijonov ljudi, je postalo vodilni prireditveni center v državi. Vse do zgraditve dvorane Tivoli so na njem potekala številna svetovna športna prvenstva. Leta 1956 je imela nacionalna televizija tam postavljen svoj prvi studio, v katerem je nastopal tudi Frane Milčinski - Ježek. Leta 1959 je v dvorani Kupola nastopal znameniti kralj džeza Louis Armstrong, pet let pozneje pa je na Slovenski popevki Marjana Deržaj zapela nepozabno Poletno noč. Tudi v zadnjih letih se na Gospodarskem razstavišču obiskovalcem predstavljajo številna znana imena. Kakšni spomini so še vezani na to lokacijo in s kakšnimi izzivi se v industriji srečanj soočajo danes, bo preveril tudi Prvi, ki se na Gospodarsko razstavišče odpravlja na obisk.
V tednu, ko se začenja pomlad, naš največji raziskovalni inštitut - Inštitut Jožef Stefan, tradicionalno odpre svoja vrata. Potekajo namreč Štefanovi dnevi, v spomin na najpomembnejšega slovenskega fizika, po katerem inštitut nosi svoje ime. Kaj vse se dogaja na ljubljanskem Vič, bomo preverili od blizu. Prvi na obisku gre danes na Inštitut Jožef Stefan in bo pri znanstvenikih in znanstvenicah z zelo različnih področij iz prve roke preveril, kaj vse se na inštitutu raziskuje in kaj lahko tudi sami izveste, če se odpravite tja.
Ribogojstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo, saj njegove korenine segajo v 19-stoletje. Začetnik moderne akvakulture pri nas je Ivan Franke, ki je leta 1881 opravil prvo umetno vzrejo postrvi. V slovenskih ribogojnicah vzrejamo predvsem salmonidne oziroma postrvje vrste rib kot so šarenka, potočna zlatovčica in potočna postrv. Med okoli 80-imi hladnovodnimi ribogojnicami v Sloveniji je tudi Ribogojnica Obrh na Vrhniki pri Ložu v Loški dolini. Prvi se tokrat odpravlja v ta skriti kotiček Notranjske.
Slovenci se lahko pohvalimo z dolgo in bogato čebelarsko tradicijo. Naši čebelarji kot odlični strokovnjaki slovijo po vsem svetu, zaslužni so za svetovni dan čebel, bolj natančno označevanje porekla medu in številne druge uspešne pobude. V februarju so dosegli nov uspeh: naša država je bila izbrana za sedež novoustanovljene Evropske čebelarske zveze. Kaj to pomeni za Slovenijo, kakšne bodo naloge nove zveze, pa tudi kakšna sezona se čebelarjem obeta letos, je naša ekipa preverila v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici.
Prvi se tokrat na obisk odpravlja v vas Lanišče v občini Škofljica, kjer so, kot pove že ime, nekoč množično sejali lan. Znanje pridelave in predelave te večstransko uporabne rastline se je sčasoma izgubilo, pred dobrimi petnajstimi leti pa sta se tradicionalnega postopka spet lotila zakonca Ivanka in Janez Skubic. Za svoje oživljanje kulturne dediščine in prenos le-te na mlajše generacije sta lani prejela priznanje Naša Slovenija, lan pa je postal tudi pomemben del turistične ponudbe vasi in občine.
Ste vedeli, da vsak let na nebu spremljajo izkušeni kontrolorji zračnega prometa, ki skrbijo za varnost in učinkovitost letalskega prometa? V tokratni oddaji razkrivamo različne vidike dela kontrolorjev, od stresa in pritiska, ki ga doživljajo med operacijami, do njihove vloge pri uporabi najnovejše tehnologije za letalski nadzor. Kontrolorja iz območne kontrole zračnega prometa na Zgornjem Brniku bosta delila izkušnje in zgodbe iz svojega delovnega okolja, pri tem pa razkrila tudi skrite in manj lepe plati tega poklica, ki je zaradi zahtevnosti in odgovornosti rezerviran le za peščico.
6.500 kvadratnih metrov, 36 milijonov evrov, 160 raziskovalk in raziskovalcev, sodelavk in sodelavcev
Pust je vedno bil, je in bo. Za pusta so maske še posebno obvezne in to bo v prihodnjih dneh očitno. V Butalah pa bo letos završalo kot v panju. Kmalu bo Čebelji zlet z rojem kranjskih sivk in butalskimi čebelarji. Govorimo o pustnem karnevalu v Cerknici, na katerem ne bodo manjkale tradicionalne velike figure s pramaterjo Uršulo in njeno potomko Lizo na čelu. Prikazale se bodo tudi druge lokalne etnografske in preostale pustne skupine iz Slovenije. Kako gredo priprave in kaj vse pripravlja Pustno društvo Cerknica, da bi uspešno pregnalo zimo, bo izvedel tudi Prvi, ki se v Cerknico odpravlja na obisk.
Na strehi osnovne šole v Hrastniku je prejšnji teden začela delovati prva zadružna sončna elektrarna v državi. Z električno energijo bo oskrbovala 15 gospodinjstev, tri javne zgradbe in dva objekta lokalnega gospodarstva. Vsak odjemalec je zakupil delež sončne elektrarne glede na svoje potrebe po električni energiji. Sončna elektrarna z močjo 300 kW omogoča večjo energetsko samozadostnost, zmanjšuje ogljični odtis, spodbuja zelena delovna mesta v lokalnem okolju in prihranke za vse sodelujoče; v prvih 15. letih delovanja elektrarne se bodo skupni stroški za elektriko zmanjšali za približno 30 odstotkov. Velika prednost zadružne sončne elektrarne je tudi v tem, da skupnost sama, brez posrednikov, upravlja z električno energijo. Prvi torej razkriva, kako je nastal projekt "Sončna šola Hrastnik", kdo je vključen vanj, kdaj se bo zadružnikom povrnila naložba in zakaj ta projekt premika meje solarizacije in trajnostnega razvoja pri nas.
Slovenska policija je lani obravnavala več kot 60 tisoč nedovoljenih vstopov v državo. Zaradi velikega števila prosilcev za mednarodno zaščito so tako nenehno polne tudi nastanitvene zmogljivosti v azilnih domovih. Osrednji del Sektorja za sprejem in oskrbo je Azilni dom v Ljubljani z dvema izpostavama, kjer zagotavljajo oskrbo in nastanitev posameznikov, ki ob prihodu v Slovenijo zaprosijo za mednarodno zaščito. Vsem nastanjenim ponujajo psihosocialno oskrbo in skrbijo za zagotavljanje drugih pravic, določenih v veljavni zakonodaji. V Azilni dom v centru Ljubljane se je na obisk odpravil tudi Prvi, ki je med drugim preveril, kako poteka dan v tej instituciji ter s katerimi izzivi se prosilci za mednarodno zaščito srečujejo pri integraciji v slovensko družbo.
V Luki Koper smo raziskovali srce logističnih operacij na morju. Najprej boste spoznali pilote, ki kapitanom tovornih in drugih ladij nudijo vse potrebne informacije za privez. Šli pa smo tudi na krov ladijskega vlačilca Ares, mojstra moči in natančnosti, ki velikanskim čezoceankam pomaga pri plovbi v pristan. Pripravite se na plovbo med valovi, kjer se prepletajo veščina, natančnost in moč. Razkrivamo torej delo pilotov in posadk vlačilcev v koprskem pristanišču, kjer se vsak dan odvija pomorski spektakel.
Kaj imajo skupnega Cankarjev dom, nedavno odprta Vila Schellenburg, Narodna in univerzitetna knjižnica, hotel Kempinski v Portorožu, največja zasebna rezidenčna ladja na svetu in številne druge luksuzne jahte? V vseh najdete izdelke enega najstarejših družinskih podjetij pri nas, ki temelji na 300-letni tradiciji kamnoseštva. Prvi gre na obisk v Marmor Hotavlje, kjer več kot 180 zaposlenih zelo različnih poklicev vsak dan v resničnost spreminja zamisli in želje naročnikov, arhitektov, oblikovalcev in umetnikov.
V zaposlitvenem centru Korak v Kranju je te dni še posebej živahno, saj je njihovo ustvarjanje povezano s predprazničnim vzdušjem. V socialnem podjetju je zdaj zaposlenih 9 invalidov, dva sta vključena v program zaposlitvene rehabilitacije. Delo je prilagojeno posameznikom, njihovim zmožnostim in omejitvam. Tudi zato so izdelki iz lesa in gline tako drugačni, nekaj posebnega, saj tudi v darilni program s pomočjo delovnih mentorjev vnašajo nove ideje, živahnost in razveseljujejo kupce. Ti pa spoštujejo njihovo poslanstvo. Poleg izdelkov pa v ZC Korak nudijo tudi različne storitve.
Pred prihajajočimi božično-novoletnimi prazniki, ko bodo mize polne najrazličnejših dobrot, se je naša terenska ekipa odpravila na Trubarjevo domačijo na Rašici. V pogovoru z gosti bomo izvedeli marsikaj zanimivega o dogajanju v Velikolaški deželi, kjer že od začetka tega meseca poteka Festival božičnega kruha. To je v Trubarjevih krajih pravzaprav veseli december, le poimenovali so ga drugače zaradi ohranjanja tradicije in izročila nesnovne dediščine Slovenije. Poprtnik ali božični kruh že od nekdaj velja za del tradicije božičnih praznikov in je del pomembne kulturne dediščine v tem delu Slovenije. Več pa v prihodnje pol ure, ko bo Prvi na obisku v Velikolaški deželi. Tam sta tonski mojster Damjan Rostan in kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj.
Danes se malokdo ne bi strinjal s trditvijo, da smo Slovenci športen narod. Kako tudi ne, saj imamo glede na število prebivalcev kar precej svetovno uspešnih športnic in športnikov v najrazličnejših športnih panogah. Da to ni samoposebi umevno, želijo ob 70. obletnici delovanja opozoriti tudi na Fakulteti za šport, kjer danes (v sredo) to svojo obletnico obeležujejo s slavnostno prireditvijo v Kulturnem centru Španski borci. Naša ekipa pa bo na obisku pogledala v zgodovino Fakultete za šport, v preteklost organiziranja telesne kulture v našem prostoru ter izobraževanja strokovnega kadra, pa tudi v sedanjo usmerjenost fakultete, brez katere takšnih uspehov slovenskih športnikov ne bi bilo. Špela Šebenik in Vladimir Jovanovič sta na Fakulteti za šport.
Uporabljate eUpravo, eDavke, elektronsko zemljiško knjigo, elektronsko podpisovanje? Pomoč pri spoznavanju in uporabi takih javnih digitalnih storitev po novem ponuja kar 222 Digi info točk po vsej Sloveniji. Na njih lahko vsi prebivalci in prebivalke Slovenije vsak delovnik dobijo nasvete in pomoč, kar naj bi bistveno pripomoglo k dvigu digitalnih kompetenc. Projekt, ki je nastal v sodelovanju Ministrstva za digitalno preobrazbo in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, bomo predstavili v tokratni oddaji Prvi na obisku. Andreja Čokl in Damjan Rostan bosta obiskala Digi info točko v Domžalah.
Karizmatična, pogumna in nenavadna naj bi bila pot Rudolfa Maistra. Kljub temu v slovenskem kolektivnem spominu dolgo ni zasedel ustreznega mesta. V sodobnem času pa se je kot feniks dvignil iz pepela. Pripovedovanju zgodb z muzejskimi predmeti kot eni izmed sodobnih oblik muzejske komunikacije se pripisuje čedalje večji pomen. To potrjuje tudi razstava Zgodbe Maistrovih predmetov ali Iz virtualnosti v resničnost. Izvirna Maistrova dediščina, predstavljena na spletu kot virtualna Maistrova pot, je dobila priložnost, da obiskovalkam in obiskovalcem iz oči v oči pove svojo zgodbo. Generalova dediščina je iz ustanov, ki so leta 2021 skupaj ustvarile omenjeni spletni projekt in ki to dragoceno preteklost raziskujejo ter hranijo za prihodnje rodove. Predstavljena bo tudi v Maistrovi hiši, kamor se Prvi odpravlja na obisk tik pred dnevom slovenskega pesnika, generala in borca za severno mejo.
Neveljaven email naslov