Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
384 epizod
384 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Duša prleškega človeka je od nekdaj povezana z vinom in konji. Kdo ne pozna lokalnega vinskega posebneža šipona z Ljutomerskih goric in ljutomerskega kasača, tradicionalne slovenske konjske pasme, ki slovi po svoji hitrosti? Konje na tem območju vzrejajo že več stoletij, a letnica 1874 je bila v nečem prelomna. Takrat so namreč v Ljutomeru priredili kasaške dirke, ki živijo še danes. Osemkrat na leto jih pripravijo v mestu ob Ščavnici. Skozi 150-letno zgodovino konjereje in kasaštva se lahko sprehodite v muzeju ljutomerskega kasaškega kluba, ki je v stari klubski stavbi zaživel leta 2012. Dovolj razlogov za radijski obisk na ljutomerskem hipodromu. Z zanimivimi gosti bomo pokukali v muzej, kasaški hlev in se podučili o dirkah z amerikanci, kot so nekdaj rekli ljutomerskim kasačem.
Na prostoru nekdanje vojašnice na Metelkovi je pred dobrima dvema desetletjema začela nastajati Muzejska ploščad Metelkova, katere pomemben član je tudi Slovenski etnografski muzej. A ta ima precej daljšo zgodovino, letos v osrednji nacionalni etnološki muzejski ustanovi praznujejo častitljivih sto let od formalne ustanovitve. Kako je muzej nastal, kako preživel prvo stoletje, kako bodo jubilej proslavili ter kakšen razstavni in preoostali program lahko pričakujemo letos, bo preveril Prvi na obisku v Slovenskem etnografskem muzeju ob 11.30.
Ste že slišali za pivo Adria? Najbrž ne. Najbrž tudi niste vedeli, da je pred 200 leti v Senožečah začela delovati zelo kakovostna in priljubljena pivovarna. Bila je tretja najstarejša na slovenskih tleh, pivo pa je izvažala tudi na druge celine. Njeno pivo je bilo zelo cenjeno tudi na soški fronti. V obdobju med prvo in drugo svetovno vojno, ko so Senožeče spadale pod italijansko oblast, pa je žalostno propadla. Več o pivovarni, na katero spominjajo le še nekateri ohranjeni predmeti, ki so trenutno razstavljeni v kraju, ki se je nekoč ponašal s kar 26-imi furmanskimi gostilnami, o tem, da se je po količini zvarjenega piva lahko kosala tudi s pivovarnama iz Laškega in iz Ljubljane in še o čem, pa boste izvedeli več, če boste prisluhnili oddaji Prvi na obisku.
Božično-novoletni prazniki so za nami in številni otroci so jih morali zaradi bolezni ali poškodb preživeti v bolniški postelji. V terenski oddaji boste slišali, zakaj so morali nekateri od njih ostati za bolnišničnimi stenami, kako so se spopadali z osamljenostjo, kaj so v prazničnih dneh najbolj pogrešali, kako so jih bodrili njihovi starši in bolnišnično osebje, s kakšnimi dejavnostmi je bolnišnica risala veselje na njihove obraze in kdaj bodo dobili odpustnico ter se vrnili v domače okolje. Bolezen piše različne zgodbe, tudi lepe, tiste temnejše, pa se pogosto dotaknejo tudi medicinskih sester, zdravnic in zdravnikov.
V številnih krajih po državi se po cerkvah in domovih postavljajo jaslice. Že 15 let jih pripravljajo tudi na Gradežu pri Turjaku, kjer je bila tudi številčno največja razstava jaslic v Sloveniji. Običajno so razstavljene po hišah, kapelicah, kleteh, kaščah in na prostem, od centimetrskih do nadnaravnih velikosti. Težko je najti material, iz katerega še niso bile izdelane. Njihovi avtorji so domačini, prihajajo pa tako iz različnih krajev Slovenije kot iz mnogih držav po vsem svetu. Na ogled jaslic na Gradež se tokrat na obisk odpravlja tudi Prvi.
V teh predprazničnih dneh smo odšli na glasbeno obarvan obisk. Prav tja, kjer se mladi glasbeniki izobražujejo. Na Akademijo za glasbo UL, ki je letošnje študijsko leto začela v novih prostorih in sicer v prostorih nekdanje Kazine. Prve pobude o potrebi po visokošolski glasbeni ustanovi pri nas sicer segajo že v leto 1872, ob ustanovitvi ljubljanske Glasbene matice. Šele leta 1919 pa je bil ustanovljen Jugoslovanski konservatorij Glasbene matice v Ljubljani. Danes je Akademija za glasbo povezana s številnimi sorodnimi ustanovami po Evropi in v ZDA.
Maribor ima odslej tudi lutkovni muzej. Odprli so ga minuli teden in deluje kot del mariborskega lutkovnega gledališča, ki bo čez dve leti praznovalo 50-letnico profesionalnega delovanja. Začetki lutkarstva v mestu in okolici pa segajo dobrih sto let v preteklost. O privlačni ponudbi majhnega lutkovnega muzeja, ki sooblikuje kulturni utrip nove Kulturne četrti Minoriti podrobneje ob današnjem obisku v Mariboru.
Vozniki po državi za to zimo še pričakujejo večje snežne padavine. Takšne razmere pomenijo veliko dela za plužno službo. V družbi DARS, ki vzdržuje 625 km avtocest in hitrih cest, 143 km priključkov, 22 km razcepov in 41 km drugih cest, tudi tokrat poudarjajo, da so na zimo pripravljeni. Za namene posipanja cestišča so zapolnili skladišča soli v avtocestnih vzdrževalnih bazah ter silose ob avtocestnem križu, kjer je ta hip na razpolago skupno več kot 23.000 ton soli. Vseeno plužna služba pogosto posluša očitke, da ceste niso dovolj dobro očiščene oziroma da jih je sneg presenetil. Kako v resnici poteka njihovo delo in s kakšnimi izzivi se spoprijemajo v izrednih razmerah? In nenazadnje, kako poteka evropsko tekmovanje voznikov plugov, je preveril tudi Prvi, ki se je odpravil na obisk na Avtocestno vzdrževalno bazo Ljubljana.
Tokrat smo se odpravili v Tržič, starodavno rokodelsko mesto, stisnjeno v dolini pod mogočnimi Karavankami. Prvi program je pot zanesla v Tržiški muzej, ki ponuja zgodbe šuštarjev, usnjarjev, kolarjev, barvarjev, tekstilcev in oglarjev. V pritličju Pollakove kajže, ki je pravzaprav stari obrtniški dvorec, smo se sprehodili po Slovenskem smučarskem muzeju, ki hrani najbogatejšo razstavno zbirko o zgodovini alpskega smučanja pri nas. Najnovejša pridobitev je zbirka več kot 500-tih predmetov, ki jih je Tržiškemu muzeju podarila legendarna smučarka Mateja Svet.
Ali veste, kako ločimo ponarejeni bankovec od pravega? Kaj se zgodi z denarjem, ko se ta poškoduje ali izrabi? Kdaj in kako je naša nekdanja valuta, slovenski tolar, dobila ime in kako se uravnava inflacija? Odgovore najdete v Muzeju Banke Slovenije, namenjenem radovednežem vseh starosti, ki jih zanima, kako deluje centralna banka, kako je povezana v Evrosistem in kako s svojimi odločitvami vpliva na življenje posameznikov. Prvi na obisku v Muzeju Banke Slovenije!
Vinogradniki in vinarji bodo pojutrišnjem obeležili martinovo, ki pomeni simbolični zaključek del v vinogradu. Na Martinovo ali jesenski pust kot mu tudi pravijo, se vinarji predstavijo s svojim pridelkom - mladim vinom, ki se izvrstno poda k značilnim jedem za ta dan kot so gos ali raca, mlinci in rdeče zelje. Star Slovenski rek pravi, da “Svet' Martin nar'di iz mošta vin”. Na Slovenskem smo svetega Martina začeli častiti v času frankovskega cesarstva. V očeh ljudi je bil Sveti Martin skromen in usmiljen vojščak, ki je z mečem razrezal svoj plašč in njegovo polovico podaril prezeblemu beraču. Precej mlajša je legenda o goseh, ki naj bi z gaganjem izdale skrivališče Svetega Martina slom, ki so ga iskali zato, da bi mu sporočili, da so ga izvolili za škofa v Toursu. Goske morajo zaradi izdajstva na Martinov god, ki je tudi datum njegovega pogreba, za kazen umreti. Tokrat se odpravljamo le streljaj od Metlike, v Hišo vina Pečarič. Teme pa vino, njegova pridelava in martinove jedi.
Če v počitniških dneh starši najmlajših šolarjev iščete zamisli, kako popestriti dan in združiti prijetno s koristnim, vas vabimo v svet vil in vilincev. Pred kratkim se je na Homcu pri Domžalah odprla nova pravljična pot Vilinski Homec, ki je že osma tovrstna pot pravljično-doživljajske transverzale po Sloveniji. Obiskala jo bo naša ekipa, bodite z nami med pol dvanajsto in dvanajsto.
Tokrat smo se odpravili v naselje, stisnjeno med Mežaklo in Karavankami. Jesenice najpogosteje povezujemo s fužinami, s hokejem na ledu in narcisami na Golici. Malokdo pa ve, da je na Jesenicah edino slovensko podjetje za predelavo parafinskih in elektronskih odpadnih nagrobnih sveč. Prvi na obisku v proizvodnih halah podjetja Plastkom!
Ljubljanski maraton je največja tekaška prireditev v Sloveniji, ki jo že 26 let organizira mesto Ljubljana. Po tradiciji je športni praznik, dodatno priznanje pa je nedavno podeljena zlata značka IAAF Gold Label, ki ljubljanski dogodek postavlja v elitno maratonsko družino. Priljubljenost tekaškega dogodka dokazujejo število udeležencev in postavljeni rekordi tekačev. Dogodek, ki ga spremljajo tudi Sejem Tečem in druge dejavnosti, pomeni velik izziv za organizatorje dogodka, tako pri postavitvi proge kot glede pravilnega merjenja časa. Kako prostovoljci pomagajo pri dogodku in kako bodo letošnjo organizacijo prilagodili predsedniškim volitvam, bo preveril tudi Prvi, ki se odpravlja na obisk h organizatorjem maratona.
Tehniški muzej Slovenije je kraj, kjer tehniška dediščina in narava pripovedujeta nešteto zgodb. Poleg vodstev po razstavah muzej ponuja tudi številne tečaje, demonstracije in delavnice. Po odmevni razstavi »Skoraj vse o zvoku« so se v muzeju odločili, da se posvetijo še svetlobi, ki je za večino še pomembnejša od zvoka, saj največ informacij iz okolice prejemamo z njeno pomočjo. Zgodba o tem, kako so ljudje svetlobo spoznavali skozi zgodovino, je zelo razburljiva, napeta in polna preobratov, v njej nastopajo mnogi znani raziskovalci in misleci. Spoznal jo je tudi Prvi, ki se je v idilično okolje nekdanjega kartuzijskega samostana v Bistro pri Vrhniki tokrat odpravil na obisk.
V tednu otroka Prvi preverja ozračje v Mariboru. Tam Zveza prijateljev mladine Maribor pripravlja kar nekaj dejavnosti za otroke in mlade, največ na Trgu svobode. Kako se zabavajo otroci, katere dejavnosti so jim najbolj všeč in kaj menijo o temi letošnjega Tedna otroka Skupaj se imamo dobro? Podatki Tom telefona namreč kažejo na to, da otroci najbolj hrepenijo po prijateljstvu in druženju. Del pogovora bomo namenili tudi temu, kako prihajajo v šolo in iz nje ter kako dobro poznajo prometna pravila, saj je teden otroka v Mariboru tudi v znamenju prometne varnosti.
Železniška postaja Ljubljana predstavlja najpomembnejše železniško križišče v državi. Nadzor nad prometom poteka iz nadzornega centra, kjer je tudi kontrola in upravljanje gorenjske proge od Ljubljane do Jesenic. Kako poteka kontrola vstopnega in izstopnega prometa na postaji? Kdo napoveduje prihode vlakov na postaji ter tudi njihove zamude? Kdo pripravlja letne vozne rede, je preveril tudi Prvi. Tja se je namreč odpravil na obisk.
Nebo nad Mursko Soboto je že nekaj dni prava paša za oči, saj je polno raznobarvnih balonov, ki sodelujejo na 24. Svetovnem prvenstvu v letenju s toplozračnimi baloni. Tekmovalnih ekip je več kot sto, prihajajo pa s kar petih celin. V prostem času med jutranjim in popoldanskim poletom so o pomenu in organizaciji prvenstva, pravilih tekmovanja in pogojih za uspešne polete klepetali s terensko ekipo Prvega.
Po Pikinem festivalu nas bo popeljala kar Pika Nogavička sama, pokukali bomo tudi v zakulisje največjega otroškega festivala pri nas in od vodij programa izvedeli, kakšna vodila stojijo za izbiro delavnic, izobraževanj in kulturnih nastopov, ki vsak september popestrijo Velenje in življenja otrok od blizu in daleč.
Kamnik bodo ta konec tedna vendarle spet zavzeli ljubitelji dediščine, folklore in pripadnostnih kostumov. Največji etnološki festival v Sloveniji, Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, se namreč vrača po dveh letih premora, in to že petdesetič! Glasbeni in plesni nastopi, razstave, rokodelski sejem in seveda znamenita nedeljska povorka obljubljajo pestro dogajanje, zato se Prvi odpravlja na obisk v Kamnik.
Neveljaven email naslov