Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cankarja je k pisanju znamenite politične satire spodbudila zmaga klerikalcev leta 1907 na državnozborskih volitvah. Satirično besedilo je zaradi kritične ostrine praizvedbo doživelo šele leta 1919 v tržaškem gledališču v režiji Milana Skrbinška, leto po Cankarjevi smrti. Drama je doslej doživela že osemintrideset uprizoritev v slovenskih gledališčih. Tokratna verzija je iz leta 1954 v gledališki režiji Slavka Jana v Drami Slovenskega dramskega gledališča v Ljubljani.
Režiser radijske verzije: Mirč Kragelj
Režiser gledališke postavitve: Slavko Jan
Tonski mojster: Andrej Dobrin
Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar
Igralci - Stane Sever, Milan Skrbinšek, Edvard Gregorin, Pavle Kovič, Lojze Potokar, Ančka Levar, Vida Juvan, Mila Kačič, Vladimir Skrbinšek, Bojan Peček, Jože Zupan, Majda Potokar, Mira Danilo, Janez Cesar, Elvira Kralj, Maks Bajc
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1954
28 epizod
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Cankarja je k pisanju znamenite politične satire spodbudila zmaga klerikalcev leta 1907 na državnozborskih volitvah. Satirično besedilo je zaradi kritične ostrine praizvedbo doživelo šele leta 1919 v tržaškem gledališču v režiji Milana Skrbinška, leto po Cankarjevi smrti. Drama je doslej doživela že osemintrideset uprizoritev v slovenskih gledališčih. Tokratna verzija je iz leta 1954 v gledališki režiji Slavka Jana v Drami Slovenskega dramskega gledališča v Ljubljani.
Režiser radijske verzije: Mirč Kragelj
Režiser gledališke postavitve: Slavko Jan
Tonski mojster: Andrej Dobrin
Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar
Igralci - Stane Sever, Milan Skrbinšek, Edvard Gregorin, Pavle Kovič, Lojze Potokar, Ančka Levar, Vida Juvan, Mila Kačič, Vladimir Skrbinšek, Bojan Peček, Jože Zupan, Majda Potokar, Mira Danilo, Janez Cesar, Elvira Kralj, Maks Bajc
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1954
Poslušalce bomo razveselili z radijsko igro slovenskega pisatelja iz Trsta. Humorna psihološka drama iz življenja starejšega meščanskega zakonskega para je polna čustvene otopelosti in medčloveške odtujenosti. Iz skopega zunanjega dogajanja, moževe vrnitve iz bolnišnice in ženinega prijaznega sprejema, je avtor ustvaril radiofonsko zanimivo igro, ki se po večini dogaja v notranjih izpovedih o njuni preteklosti, ljubezni in željah. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Ivana – Marijana Brecelj Ivan – Boris Cavazza Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1998
Ob pomoči večplastne, zadušljivo grenko-sladke pripovedi dveh prijateljev vstopamo v svet izgubljenih sanj, ranjene mladosti, potlačenih spominov in vojnih grozot. Zgodba se dogaja v obliki romanja med dvema mestoma, Amsterdamom in Sarajevom, ter simbolizira dialog dveh prijateljev. Ta sta se pogovarjala še v mirnem času, potem ko je bilo Sarajevo okupirano, in pozneje, ko so vojne grozote v Sarajevu minile. A skozi vse te skrite travme se nenehno preliva svetloba ljubezni do staršev, domovine, rojstnega mesta in iskrenega prijateljstva, ki ne pozna meja. Tenkočutna nit njunih pogovorov razkriva življenje Ismirja, ki je razpet med ljubeznijo do domovine in samoohranitvijo. Iz zgodb preostalih likov se postopoma riše relief njegovih fobij, s katerimi se mora soočiti. Kljub vsemu življenje neomajno teče dalje. V njegovem iskrenju se zrcalijo tudi upanje, človeška toplina in dobrosrčnost, s katerimi se Ismir osvobodi prekletih sanj in preboli vojno. Do pomiritve s samim seboj in svojimi zakopanimi strahovi pa se lahko dokoplje le v mestu svojega otroštva, ki ga je moral pustiti za sabo. Prevajalec: Aleš Kranjec režiser: Alen Jelen dramaturg: Matjaž Briški tonski mojster: Matjaž Miklič glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina lektorica: Tinka Kos fonetičarka: Mateja Juričan Nastopajo Ismir - Aleš Kranjec Nick - Tadej Pišek Ismirjev oče - Aleš Valič Ismirjeva mama - Silva Čušin Ostrostrelec - Valter Dragan Nickova mama - Vesna Jevnikar Amel - Urban Brenčič Stervadesa - Anja Novak Posneto v studiih Radia Slovevenija v septembru 2024. Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in ŠKUC gledališče; sofinancerja: Ministrstvo za kulturo in MOL – oddelek za kulturo
Predor rešitve niso zgolj pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč je omaž vsemu temu, kar se skriva v nas. Zgodbe o predoru nam ponujajo tudi lastno možnost rešitve zato, ker nam je v resnici mar in se ne požvižgamo na vse. Zato so stvari zle, grde in neprijetne. Ljudje smo grobnica zakopanih občutkov, ker življenje ne zdrsi vedno mimo hitro kakor v sanjah, temveč nas nenehno reže in žge, trga iz nas takšne plamene, za katere nikoli prej nismo vedeli, da so v nas. Biča nas s svojimi ledenimi valovi in nas nosi sem ter tja kakor barko v neurju. V življenju vsakega človeka je trenutek, ki ostane, naj mine še toliko časa. V luči tega trenutka izvršujemo svoja dejanja, dobra ali slaba, v tej luči bijemo boj svojega življenja. Trudimo se, da spomini, travme ne bi splavali na površje, dokler se ne privije k nam goloprsa tiho dremajoča noč. V tistih časih, ko je oseka najnižja, je potrebno razvezati svoja usta in uiti stran od svojih težkih sider. Čeprav nas strahovi vztrajno in neizprosno zasledujejo, je treba pokazati kot ranjen pes svoje zobe, čeprav je bil ravno tepen. Spomin ni podoben rešetu, ki ne more zadržati tistega, kar je prejel. S pozabljenimi, zakopanimi travmami in strahovi se je potrebno spopasti. Dokler vsega spomina ne bo prekrila trava, ta neostriženi las grobov, in bo nova brst dokazala, da smrti v resnici ni, in kolikor je kdaj bila, je bila predhodnik življenja. Predor rešitve je sinonim za strahove ujetih v nas, vendar je hkrati tudi prispodoba za lepoto, luč, ki posije na koncu tunela. Glasba: Haris Sahačić Igralca: Mia Cotić, Aleš Kranjec Pričevalci: Indira Buljubašić, Ismir Hero, Edis Kolar, Fuad Serdarević, Midhat Karić, Selma Catović Hughes, Belma Cuzović, Ena Kukić Tonski mojster: Nijaz Kurtalić, Sonja Strenar Dramaturg; Matjaž Briški Režiser: Alen Jelen Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in ŠKUC gledališčem Ljubljana. Posneto v Sarjaveu (BiH) in Gradcu (Avstrija) v juniju in juliju 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS
Ukrajinska avtorica je pod istim naslovom že napisala scenarij in zrežirala film, predstavljen in nagrajen tudi na mednarodnih festivalih, slovensko radijsko verzijo pa je pripravila Ana Krauthaker. Šest zgodb izrisuje podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Donbasa, pri čemer v osišče postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v primerih, ko je vsak naslednji trenutek preživetja vprašljiv. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociiranostjo, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja. Igra se je uvrstila v tekmovalni program letošnjega festivala Prix Europa v Berlinu. Režiserka, prevajalka in prirejevalka: Ana Krauthaker Prevajalka: Julija Zapeka Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Luka Hočevar Ženski – Polona Juh in Vesna Jevnikar Nataša – Maruša Majer Prva – Eva Pečnik Ona, Dekle – Doroteja Nadrah Ravnatelj in Vojak – Matija Vastl Druga – Petra Kodba Vojak – Jurij Drevenšek Poveljnik, Vojak – Primož Bezjak On – Blaž Šef Tretja, Mila – Špela Lovrec Vojak – Stane Tomazin, Vasjeva žena – Iva Kranjc Vasja – Vladimir Vlaškalić Glas z radijske postaje – Gašper Vodlan Produkcija Uredništva igranega programa. Igra je bila posneta v prostorih Radia Slovenija, v Velikih Laščah, v okolici Termoelektrarne Trbovlje, v kamnolomu Mivšek na Zaplani in zmontirana januarja 2024 v studiih Radia Slovenija.
Radijski kabaret je parodija o moči in hkrati o servilnosti javnega medija. Posnema obliko popularnih radijskih kontaktnih programov oziroma vrsto medija, v katerem je še poezija izgubila svojo božansko naravo in služi zdaj le za to, da izraža in zapisuje vsakdanje življenjske težave. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstra: Metka Rojc, Andrej Semolič Avtor izvirne glasbe: Aleš Kersnik Pesnik – Grega Čušin Muze – Irena Vidic, Simona Vodopivec, Marjana Klanjšek Jaklič, Nataša Barbara Gračner Prvi – Tone Gogala Drugi – Pavle Ravnohrib Tretji – Iztok Valič Produkcija: Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1994
Avtor humorno in igrivo obdeluje pojave prihajajoče grozovite podobe sveta. V ospredju dogajanja sta mlad pisatelj in njegov poskus, da bi našel svoje mesto v svetu, da bi bil tako soudeležen pri usodni možnosti – uravnavanju njegove poti. Protagonist se znajde v rokah sistema, ki ob pomoči znanosti popravlja in preusmerja deviantne primere, kakršen je zapisovalec svetlobe, fotograf. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Zapisovalec svetlobe - Boris Ostan Radada - Majda Potokar Študentka - Jožica Avbelj Mary - Milena Zupančič Zlatarjeva hči - Polona Vetrih Tiger - Dare Valič Stari - Janez Albreht Prvi doktor - Dare Ulaga Drugi doktor - Marjan Hlastec Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana februarja 1984.
Mahler je bil pri pisanju svoje zadnje, desete simfonije v globoki ustvarjalni in življenjski krizi. Kot je znano, je nikoli ni dokončal. Avtor v besedilo, ki zajema prav to skladateljevo zadnje obdobje, vpeljuje lik mačka Sigmunda, ki ustvarja samoironično podobo Mahlerjevega sveta. Opira se na znana dejstva, vendar ustvari živo in poetično misel, s tem pa seže globlje v Mahlerjevo življenje in ustvarjanje. Režiser in ustvarjalna radijska ekipa so ob igralcih ustvarili veliko glasbeno in literarno močno radiofonsko delo. Režiser: Igor Likar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mahler – Branko Šturbej Sigmund – Lotos Vincenc Šparovec Alma – Nataša Barbara Gračner Ladijski natakar in Čolnar – Boris Ostan Mahler kot otrok – Gašper Rojc Odrski delavec – Gregor Gruden Mahlerjeva hči – Zoja Miklič Drugi glasovi – Matej Puc, Zvone Hribar Glasbeni izvajalec – Matej Puc Produkcija Uredništva igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija in na slovenski Obali med letoma 2016 in 2024.
Radijska igra je priredba dela, ki je zanimivo po svoji problematiki, saj v njem veliki francoski pesnik, znan kot zadnji impresionist ali prvi postimpresionist v pesništvu, vizionarsko odpira esencialna vprašanja naše dobe, poleg tega pa je njegov jezik kultiviran do izjemnih poetičnih razsežnosti. Režiser: Hinko Košak Prevajalec: Jože Udovič Prirejevalka in dramaturginja: Djurdja Flerè Paul Valéry – Rudi Kosmač Gospod Teste – Polde Bibič Gospa Teste – Štefka Drolc Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1975.
V radijski igri znanstvenofantastičnega žanra je v boju med dobrim in zlom zajeta avtorjeva kritika sodobnega izmaličenega sveta in izničenega človeka v njem. Na Zemlji se pojavi iracionalna sila, imenovana Štiglica, ki je prišla iskat etičnega človeka. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Avtor izvirne glasbe in glasbeni oblikovalec: Lado Jakša Štiglica – Boris Ostan Stražarja – Andrej Nahtigal in Silvo Božič Reporter – Aleš Valič Gospodje – Boris Juh, Srečo Špik in Marko Simčič Gospa – Marijana Brecelj Znanstvenik – Boris Cavazza Papež – Danilo Benedičič Striček – Pavle Ravnohrib Polkovnik – Dare Valič General – Ivo Ban Državniki – Andrej Kurent, Marjan Hlastec, Dušan Škedl in Franček Drofenik Inženir – Tone Kuntner Radijska napovedovalca – Rado Časl in Ivan Lotrič Napovedovalka – Nataša Dolenc Otrok – Voranc Vogel Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana oktobra 1989
Tema znanstvenofantastične grozljivke je represija, ki jo v času informacijske družbe izvede skupina neidentificiranih ljudi. Toda čeprav režim spravi svoje nasprotnike, drugače misleče in umetnike v zavode za duševno bolne, pa se njegovemu nadzoru vendarle izvije neznan starec, nekakšen božji otrok in metafora upora zoper oglušelost človeškega rodu, režija pa dodobra izkoristi njen radiofonski potencial. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Muzikus – Polde Bibič Pacient – Boris Cavazza Roman – Janez Hočevar Komentator – Aleš Valič Policaj – Pavle Ravnohrib Glas iz voki-tokija – Branko Grubar Govornik – Boris Kralj Jekleni glas – Jurij Souček Glasovi – Andrej Nahtigal, Vojko Zidar, Zvone Hribar, Dare Valič, Jožef Ropoša, Ivan Lotrič Glasbena izvajalca – Vladimir Hrovat (orglice), Larisa Vrhunc (trstenke) Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1992.
Zadnja, dvanajsta epizoda kriminalistične serije se končuje s slovesom legendarnega detektiva od njegove dolgoletne in uspešne kariere. A ko se zadnji dan odpravi poizvedovat o bivanju v domu upokojencev, mora tam razrešiti nov zločin. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Inšpektor Gaber – Borut Veselko Inšpektorica Brina – Sabina Kogovšek Patologinja Marjeta – Silva Čušin Receptorka – Barbara Vidovič Direktorica – Nataša Barbara Gračner Marjan Novak – Renato Jenček Policist – Jernej Gašperin Strežnica – Draga Potočnjak Gabrovi sodelavci – Sonja Strenar, Špela Kravogel, Žan Perko, Marko Mandić, Darja Reichman, Janko Petrovec, Darja Hlavka Godina, Alen Jelen, Jože Valentič, Vilma Štritof, Matjaž Miklič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2015.
Igra govori o nasilju v mišljenju in ravnanju na družbenem dnu. Liki prihajajo iz naše bližnje preteklosti in so na različne načine vpleteni v dogajanje, ki prikazuje obračunavanja med njimi ter kriminalna dejanja, katerih rezultata sta vseobsegajoči strah in groza pred smrtjo. Režiser: Sebastijan Horvat Redaktorica: Lučka Gruden Tonski mojster: Ivo Smogavec Avtor izvirne glasbe: Mitja Reichenberg Jožica – Alenka Tetičkovič Mati – Minu Kjuder Inštalater – Peter Ternovšek Inštalaterjev sin in pevec songov – Tarek Rashid Vojak in profesor – Justin Jauk Oficir JLA – Vlado Novak Čistilka – Milena Muhič Posneto v studiih Radia Slovenija v Mariboru julija 1997.
Avtorica Helena Resjan je v spretno prepleteni zgodbi združila različne variante iste zgodbe; osebe iz ene zgodbe spremenijo v drugi identiteto. Sigmund Freud, simboli njegove psihoanalitične teorije in prakse, pa samo nakazujejo dramaturgijo igre. Režierka: Polona Sosič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Miro Marinšek Avtor izvirne glasbe: Bor Turel Edmond - Bojan Emeršič Lenčka - Nataša Ralijan Profesor Sigmund Freud - Boris Juh Sprevodnik in električar - Marjan Hlastec Terapevt – Pavle Ravnohrib Posneto v Uredništvu igranega programa, v studiih Radia Slovenija novembra 1992.
V predzadnji zgodbi serije, s katero smo popestrili vaše torkove večere v drugi polovici poletja in se bo iztekla čez teden dni, nihče ne bo umrl zaradi selfieja. Toda prav taka fotografija bo odprla pot razčlembi zločina, s katerim se boste soočili. Lejla je bila nasmejano in družabno dekle, a jo nekega jutra najdejo mrtvo. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Inšpektor Gaber – Borut Veselko Inšpektorica Brina – Sabina Kogovšek Patologinja Marjeta – Silva Čušin Forenzik Tim – Aljaž Jovanović Jakob Vrhovnik – Kristijan Guček Lojze Jadrič – Jernej Čampelj Vera Potočnik – Milena Zupančič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2015
V jedki in kruti metaforični in politični paraboli o tragični slovenski stvarnosti avtor predoči stanje duha oziroma politično situacijo slovenskega naroda vse od polpretekle zgodovine do danes. V njej se ponavlja vedno isti kruti obrazec razcepljenosti na desno in levo stran, desno in levo glavo, ki nista zmožni krmariti ladje v skupno smer, ampak sta sposobni samo krvavega obračunavanja v boju za oblast in dokazovanja, čigava smer je prava. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Marinka Poštrak Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Leva glava - Janez Škof Desna glava - Brane Završan Vesna, krmarjeva žena in Mama - Vesna Jevnikar Anit - Veronika Drolc Prvi mornar - Dario Varga Drugi mornar in Pesnik - Peter Musevski Krmar - Boris Cavazza Slepec - Polde Bibič Prvi otrok - Vesna Slapar Drugi otrok - Ana Dolinar Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2010.
Dokumentarna igra je nastala na podlagi prevodov izjav sarajevskih pričevalcev. Predor rešitve pa niso samo pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč je poklon vsemu, kar se skriva v nas. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za naše strahove, vendar hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Poustvarjalci v slovenskem jeziku: Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa. Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in gledališčem ŠKUC Ljubljana. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Oddih, mir in tišina, pa tudi žaganje, jokanje in žvižganje; elegantna smreka in bukva gostega šumečega listja, hude zime in jelen na luni. Kot nekoč tako tudi danes, v nasprotujočem si spoju varnosti in nevarnosti obstaja način življenja, ki zahteva globoko spoštovanje in popolno prisotnost. Prisluhnite, kako čarobno življenje z gozdom in v gozdu doživljajo prebivalci Loške doline! Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Radijski ustvarjalci na terenu – Ana Čorić, Urban Gruden, Katarina Juvančić, Ana Obreza in Saška Rakef. Uredništvo igranega programa Posneto na terenu septembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Participatorno dokumentarno-igrano radijsko delo za otroke in odrasle je nastalo v sodelovanju otrok, starostnikov in radijskih ustvarjalcev, ki so zarisali zvočni zemljevid iz pripovedi o nekdaj in zdaj v Loški dolini. Bogato dokumentarno gradivo se prepleta z zgodbo o dečku, ki ga orel ponese v nebo in z njim poleti od Starega trga do Cerkniškega polja, od Snežnika do Križne jame – in od nekoč v danes. Režiserka in avtorica koncepta: Saška Rakef Avtorica scenarija: Ana Obreza Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izvajalci glasbe: pevke pri Društvu upokojencev Loška dolina ter ljudska pevca Vida Truden in France Anzeljc, Strokovnjakinja za pedagoško delo: Ana Čorić Etnologinja in antropologinja: Katarina Juvančič Mentorica za montažo v pedagoških procesih: Marta Medvešek Pripovedovalec – Blaž Šef Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Gašper Modic, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Participatorna dokumentarno-igrana radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Kako se zvokov otroštva in mladosti spominja starejša populacija? V radijskem dokumentarcu se zvrsti kar nekaj vsakdanjih, a z vidika sodelujočih zelo intimnih zvokov. Režiserka: Vesna Perić Prevajalka: Tanja Bulajić Tonski mojster: Milan Filipović Izvajalec glasbe: Vlada Panović (harmonika) Sodelujoči: Radmila Bajić, Ljubomir Ljuba Dimitrijević, Verica Stevanović, Radmilo Nedeljković, Milija Radić, Katica Brakočević, Đorđe Prpa, Nenad Gavrilović, Miodrag Prodanović Sinhronizacija v slovenski jezik: Željko Hrs, Jožica Avbelj, Aleš Valič, Matjaž Romih, Lotos Vincenc Šparovec, Polona Juh, Vesna Jevnikar, Blaž Šef Igra je nastala na Radiu Beograd, Radio-televizije Srbije v okviru projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa. Koordinatorka projekta za Radio-televizijo Srbija je Nikoleta Dojčinović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Beograd in Radia Slovenija septembra 2023 Radijska igra je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Neveljaven email naslov