Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1119 epizod
1119 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Avstrijski cesar Jožef II. je na današnji dan leta 1781 izdal tolerančni patent, s katerim je pripadnikom drugih krščanskih veroizpovedi - protestantom, kalvinistom in pravoslavnim v habsburški monarhiji dovolil versko svobodo in zasebno bogoslužje. Na današnji dan leta 1911 se je v Travniku rodil novinar in publicist Drago Košmrlj. Kot študent Filozofske fakultete je bil med vodilnimi člani društva Njiva in zaradi tega večkrat zaprt. Februarja 1942 so ga Italijani internirali v Gonars. Zatem je postal komisar bataljona Gregorčičeve in Bazoviške brigade, s katerima se je udeležil zaključnih bojev za Trst, o čemer je povedal:.Bil je urednik Radia Jugoslavije , od leta 1977 pa je delal na slovenski televiziji . V Ljubljani se je na današnji dan leta 1916 rodil igralec Polde Dežman. Nastopati je začel že kot dijak v Mrakovi igralski skupini. Bil je član gralske skupine 9. korpusa. V arhivu hranimo posnetek nastopa skupine v Cerknem iz leta 1961 na proslavi 20. obletnice vstaje. Prisluhnimo odlomku: Po osvoboditvi je Polde Dežman igral v Trstu, Ljubljani in na Ptuju, kariero pa je sklenil kot ravnatelj Lutkovnega gledališča v Ljubljani. "Tretji dan velikih pehotnih bojev na južnein krilu primorske fronte so naše čete vzdržale sovražni naval. Vzhodno in južno Opatjega sela je sovražnik pridobil tal. Južno do morja je ponovno vdrl v posamezne kose fronte, a je bil vedno zopet vržen iz njih," tako je petkova Edinost poročla o sklepnem dnevu osme italijanske ofenzive na soški fronti. Zadnji dnevi pariške mirovne konference razpravljanje o Madžarski. Jugoslovanski delegat Moša Pijade je še enkrat ponovil, da Jugoslavija ne bo podpisala mirovne pogodbe z Italijo, je na današnji dan leta 1946 pisal nedeljski Primorski dnevnik. Če listje hitro odleti, vsak naj zime se boji. V Pittsburghu se je na današnji dan leta 1926 rodil jazzovski kontrabasist Raymond Matthews - Ray Brown. V rodnem mestu se je že kot otrok učil igranja na klavir, pritegnil ga je jazz, pridružil se je najprej amaterskim, zatem pa še poklicnim ansamblom. Po poroki s pevko Ello Fitzgerald je skrbel za njene turneje in jo tudi glasbeno spremljal. Prisluhnimo skladbi Winter Wonderland:
V Krnu se je na današnji dan leta 1851 rodil zgodovinar, arheolog in zemljepisec Simon Rutar. Kot profesor je služboval na srednjih šolah, kot asistent v splitskem muzeju, bil pa je tudi konzervator za Kranjsko. Iz njegove bogate zapuščine so pomembne zlasti obširne pokrajinske in zgodovinske monografije Primorske: Zgodovina Tolminskega, Goriško, Trst in Istra ter Beneška Slovenija. Podrobneje o njem Branko Marušič: V Trstu se je na današnji dan leta 1916 rodil fotoreporter Mario Magajna. Že kot srednješolec se je začel ljubiteljsko ukvarjati s fotografijo, kmalu zatem je delo dobil v tržaškem fotolaboratoriju. Kot aktivist Osvobodilne fronte je fotografiral prihod jugoslovanske vojske v Trst in od tedaj polnih 40 let dnevno beležil tržaško kroniko. Leta 1983 je v zbirki Jadranski koledar izšla njegova knjiga Trst v črnobelem, o kateri je povedal: Italijanska vojska je na soški na današnji dan leta 1916 končala 8. ofenzivo. Glavna italijanska cilja sta bila Fajti hrib in Trstelj. Na štiri kilometrskem širokem bojišču je italijanska vojska poslala v napad kar 46.000 mož, tako da so potisnili branilce na drugo črto med Lokvico, Hudim Logom in Lukatičem, vzhodno od Gorice pa je padel vrh Šobra. Razen osvojitve Nove vasi in nekaj ozemlja na Krasu napadalci niso dosegli pomembnejših ciljev 5 km od morja, tako je na današnji dan leta 1946 sobotni Primorski dnevnik naslovil uvodnik s sklepno mislijo: »Zadržati slovenski narod pet kilometrov od morja, odvzeti mu njegova naravna gospodarska, prometna in kulturna središča, so nenaravne rešitve, ki se lahko uveljavijo samo s silo.« Dež, mraz in sneg čuti živina, če nerada pašnik zapusti. V kalifornijskem Newhallu je na današnji dan leta 1971 umrl Vincent Eugene Cradock - rockovska zvezda Gene Vincent. Odraščal je v Virginiji ob ritmih bluesa in gospela. Bil je poklicni mornar v Koreji, po motociklističnih nesrečah se je leta 1956 tudi poklicno zapisal glasbi. Uspešnica Be-Bop-A-Lula mu je omogočila pogodbo z založbo Capitol records, zato ji prisluhnimo:
V odločilni bitki med reformiranimi in katoliškimi kantoni je na današnji dan leta 1531 umrl švicarski humanist in verski reformator Huldrych Zwingli, na katerega sta močno vplivala Erazem Rotterdamski in Martin Luther. V Pulju se je na današnji dan leta 1911 rodil politik Ivan Stari. Po končani ladjedelniški šoli v rodnem mestu je deloval v Narodni delavski organizaciji. Med prvo svetovno vojno je na Dunaju končal podoficirsko šolo. Po italijanski zasedbi je v Pulju deloval v liberalnem taboru istrskih Hrvatov, ki je sodeloval v političnem društvu Edinost, to pa je kot Jugoslovanska nacionalna stranka nastopilo na parlamentarnih volitvah leta 1921. Ivan Stari je zatem urejal Naša slogo, Narodni gospodar in Mladi Istranin, vodil pa je tudi Istrsko posojilnico. "Ob Kanalu in južno Yperna živahno topovsko in patruljsko delovanje. Na sommski fronti se je nadaljevala velika bitka ob še povečanih sovražnih naporih. Vsi napadi na 25 km široki fronti odbiti. Pred Verdunom narašča topovski ogenj," tako je na današnji dan leta 1916 o ofenzivi antante na zahodni fronti poročala sredina Edinost V Mostecu pri Brežicah se je na današnji dan leta 1926 rodil akademik, jezikoslovec Jože Toporišič. Po končani gimnaziji so ga nacisti izgnali v Šlezijo, tako da je šele leta 1952 diplomiral iz slovenskega in ruskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1963 doktoriral. Po diplomi je bil lektor za slovenščino na zagrebški univerzi, leta 1965 je postal znanstveni sodelavec v fonetičnem laboratoriju Filozofske fakultete, kjer je predaval slovenski jezik in kasneje postal predstojnik katedre za slovenski knjižni jezik in stilistiko. Redno je sodeloval na Škrabčevih dnevih v Novi Gorici. Teme petega simpozija je tako opredelil: Ljudstvo močnejše od vseh imperialističnih naklepov, tako je na današnji dan leta 1946 petkov Primorski dnevnik naslovil uvodnik, ki ga je sklenil z mislijo Edvarda Kardelja:« Sila, ki izvira iz globine ljudskih množic, je silnejša kakor vsi sklepi za zeleno mizo in vsi poskusi, da bi se ohranilo nekaj, kar ni pravično.« Če listje hitro odleti, vsak naj se zime boji V Pittsburghu je na današnji dan leta 1996 v 74 letu starosti umrl jazz pianist Johnny Costa. Kot otrok je igral harmoniko in se šele kot srednješolec na pobudo učitelja glasbe odločil za klavir ter diplomiral na univerzi Carnegie Mellon in se zatem posvetl koncertiranju z velkani ameriškega jazza, ki so mu nadeli nadimek Mozart jazzovskega klavirja, zato mu velja prisluhniti v skladbi posneti leta 1986 z naslovom Won't You be My Neighbor?
Na današnji dan leta 786 se je rodil 52 japonski cesar Saga, ki se odlikoval kot izvrsten kaligraf, bil pa je tudi prvi japonski cesar, ki je na dvoru uvedel čajne obrede, ukinil smrtno kazen. Na današnji dan leta 1861 se je rodil norveški polarni raziskovalec in profesor oceanografije Fridtjof Nansen. Raziskoval je na Grenladiji in v Severnem Ledenem morju. Leta 1905 je sodeloval na pogajanjih za odcepitev Norveške od Švedske, zatem je bil diplomat. Na njegovo pobudo so leta 1922 v Ženevi podpisali konvencijo o beguncih. Leta 1922 je prejel Nobelovo nagrado za mir. V arhivu hranimo Nansenov govor na komemoraciji preminulega raziskovalca Roalda Amudsena iz leta 1928: "Delovanje sovražne artiljerije in minovk na južnem delu primorske fronte se nadaljuje. Italijansko pehoto, ki ie na kraški planoti južno Nove vasi in v goriškem odseku proti Sv. Katarini poizkušala napasti, smo zavrnili z zapornim ogenjem," tako je na današnji dan leta 1916 torkova Edinost prenela uradno sporočilo z Dunaja o poteku osme italijanske ofenzive na soški fronti. V Ljubljani je na današnji dan leta 1941 umrl pravni zgodovinar in profesor kazenskega prava Metod Dolenc. Po ljudski šoli v rodnem Slapu pri Vipavi je gimnazijo obiskoval v Ljubljani in Novem mestu, kamor se je po prvi svetovni vojni preselila družina. Na Dunaju je končal pravo in se zaposlil na novomeškem okrožnem sodišču. Zatem je delal v Gradcu, po vojni pa na višjem deželnem sodišču v Ljubljani, kjer je postal profesor kazenskega prava na novoustanovljeni univerzi, kasneje tudi rektor. Napisal je kar 190 knjig in razprav s področja kazenskega prava. Ob povratku naših delegatov iz Pariza Primorsko ljudstvo se bo borilo brez prestanka za svojo svobodo in demokratične pravice, je na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik. Vreme vinotoka je aprilu za preroka. V Hamburgu se je na današnji dan leta 1876 rodil skladatelj, aranžer in glasbeni kritik Walter Niemann. Z Engelbert Humperdinck sta bila sošolca na konservatoriju v Leipzigu. Iz raznolikega skladateljskega opusa prisluhnimo odlomku Klavirske sonate v a-molu v izvedbi pianista Nielsa Kjolhede:
Na pobudo kralja Sejonga Velikega so korejski učenjaki izdelali pisavo, ko se je od kitajske razlikovala po fonetičnem značaju simbolov. Korejci še danes praznujejo dan pisave Hangul, ki je bila objavljena na današnji dan leta 1446. Danes se spominjamo prvega grškega predsednika. Na današnji dan leta 1831 je v Atenah umrl Joannis Antonios Kapodistrias. O njegovem življenju in rodovnimi povezavami s Koprom podrobneje zgodovinar Salvator Žitko: Italijanska vojska je na današnji dan leta 1916 sprožila osmo soško bitko. Glavna italijanska cilja sta bila Fajti hrib in Trstelj. Na štiri kilometrskem širokem bojišču je italijanska vojska poslala v napad kar 46.000 mož, tako da so potisnili branilce na drugo črto med Lokvico, Hudim Logom in Lukatičem, vzhodno od Gorice pa je padel vrh Šobra. Razen osvojitve Nove vasi in nekaj ozemlja na Krasu napadalci niso dosegli pomembnejših ciljev Kardelj pred plenumom konference: Jugoslavije ne podpiše pogodbe na podlagi dosedanjih sklepov mirovne konference. Sklep o tržaškem statutu je bil sprejet v nasprotju z etničnim načelom, je na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik Druga oktobrska nedelja je v tržaškem zalivu že 48 let v znamenju jadralske regate Barkovljanke. Prvo slovensko slavje sega v leto 1994, ko je na Fanaticu zmagal Dušan Puh. Mitja Kosmina, ki mu je zatem uspelo trikratno slavje z Gaio legend, je bil takrat z Gaio drugi. Z Justinovo velikanko Maksi Jeno mu je po večno drugem mestu veliki met uspel leta 2009, ko je v pogovoru z Iztokom Novakom povedal: Se nerado listje obleti, vsak se zime naj boji V Velikovu pri Karlovih varih se je na današnji dan leta 1766 rodil skladatelj in muzikolog Bedřich Diviš Weber. V Pragi je študiral folozofijo in pravo in postal Mozartov odvetnik, v zgodovino se je zapisal tudi kot prvi ravnatelj praškega konservatorija. Iz raznolikega skladateljskega opusa prisluhnimo odlomku variacijam v F-duru za trobento in orkester, ki so jo posneli solist Niklas Eklund in švedski komorni orkester pod taktirko Roya Goodmana:
Na današnji dan leta 976 je umrla hrvaška kraljica Jelena Slavna. Po smrti moža Mihajla Krešimira II. je dobro leto dni vladala ko tregentkinja mladoletnega sina Stjepana. V Solinu je dala zgraditi baziliko s kraljevskimi sarkofagi, kjer so jo tudi pokopali, o čemer priča leta 1898 odkriti epitaf. Nemški frizer Karl Ludwig Messler je na današnji dan leta 1906 predstavil prvo trajno pričesko. Postopek je trajal kar šest ur. Na gričevju ob reki Ancre se je na zahodni fronti prve svetovne vojne zgodaj zjutraj na današnji dan leta 1916 začel drugi napad 8 kanadskih bataljonov na nemško obrambno črto, imenovano Regina Trench. 22 letni vojak James Richardson, je obstreljevanju navkljub z dudami pozival soborce v napad, vendar je kasneje tega dne prestreljen obležal mrtev, skupaj s tisoč 364 soborci. Zasedanje plenuma konference Manuilski: Združene države Amerike in Velika Britanija nočejo upoštevati upravičenih jugoslovanskih zahtev o Julijski krajini in Trstu, tako je o nedeljskem poteku pariške mirovne konference pisal torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946. Na današnji dan leta 1991 je prenehala veljati brionska deklaracija, ki je po osamosvojitveni vojni za tri mesece zamrznila osamosvojitvene ukrepe. Slovenska vlada je sklenila, da mora zadnji vojak jugoslovanske vojske zapustiti ozemlje Slovenije do 18. oktobra, ko so začeli veljati vsi osamosvojitveni zakoni. O tem hranimo pričevanje Janeza Drnovška: Na mejnih prehodih s Hrvaško je začel veljati nov, meddržavni režim. Avstrija je kot prva sosednja država priznala slovenske potne liste. Na svetega Reparta je vsaka oljka naoljena. Na današnji dan leta 2001 je v Trstu umrl pevovodja in glasbeni pedagog Ignacij Ota. Na Glasbeni matici v Trstu študiral klavir in harmonijo, zatem je v Ljubljani kompozicijo je študiral na Akademiji pri Blažu Arniču in Alojzu Srebotnjaku. Od leta 1956 je vodil dolinski pevski zbor Valentina Vodnika in moški zbor Vasilij Mirk Prosek-Kontovel. Bil je med pobudniki ustanovitve revije Primorska poje, o čemer je ob 30. obletnici vodenja dolinskega zbora povedal: Prisluhnimo Otovi priredbi tržaške narodne Kej me beš tako zamjeru, ki jo je pevski zbor Primorsko Mačkovlje:
Po izračunih judovskih učenjakov, ki jih je vodil rabin Hitel, naj bi se po navedbah svetega pisma in Talmuda, na današnji dan leta 3 tisoč 761 pred našim štetjem začel judovski koledar. Za leto uporabljajo oznako anno mundi.Tudi drugi koledarji temeljijo na verskem izročilu: za islam se je še zdaj veljavno štetje časa začelo z begom preroka Mohameda iz Meke v Medino 15. julija 622 po Kristusu. Budisti svojo dobo začenjajo z Budovo smrtjo 544 let po Kristusu. Medtem ko so na današnji dan leta 1916 nemške podmornice U-53 pred Newportom v mednarodnih vodah potopile 9 trgovskih ladij je sobotna Edinost objavila tudi poziv: "Za ustanovljenje poljedelskih kolonij za vojne invalide u Istri. Istrani! Pospešujte in podpirajte drage volje in velikodušno to človekoljubno in patrijotično namero!. Prispevke bo pošiljati deželni upravni komisiji mejne grofije Istre v Poreču. " V Ljubljani se je na današnji dan leta 1941 rodila slikarka in grafičarka Metka Krašovec. Po diplomi leta 1964 je na Akademiji likovnih umetnosti končala še specialko pri Gabrijelu Stupici, izpopolnjevala se je še v Londonu in v Združenih državah Amerike. Posvečala se je tudi knjižni opremi in zatem delala kot profesorica slikarstva na akademiji. O ciklu cipres v akvarelu je po razstavi v koprski Meduzi leta 2006 povedala: Sedmega oktobra 1991, potem ko je v skladu z brionskim sporazumom pretekel trimesečni moratorij na uveljavljanje osamosvojitvenih sklepov, je tedanja skupščina Republike Slovenije sprejela zakon o denarni enoti, s katerim je uvedla tolar. Z novim letom 2007 pa je evro v Sloveniji zamenjal tolar. Oče tolarja, nekdanji guverner Narodne banke Slovenije France Arhar, se je od te denarne enote tako poslovil: Kadar drevje pozno listje sleče, huda zima bliža se preteče/Vreme vinotoka je aprilu za preroka V Milanu se je na današnji dan leta 1926 rodil pianist in skladatelj Marcello Abado. Po končanem konservatoriju rodnega mesta se je posvetil koncertiranju, zatem pa pedagoškemu delu, ko je vodil konenservatorije v Piacenzi, Pesaru in Milanu. Skladateljski opus je posvetil klavirju in simfonični glasbi. Prijatelju Giovanniju Carmassiju je posvetil kanonično raziskavo za šest glasov, iz katere prisluhnimo odlomku:
Spominjamo se ameriškega izumitelja in podjetnika Georga Westinghousa, ki se je rodil na današnji dan leta 1846. Zaslovel je z zračnimi zavorami za lokomotive. V sporu z Edisonom je podprl Teslov izmenični tok in v elektrarni na Niagari uporabil Teslov generator za izmenični tok. Njegovo podjetje je kmalu postalo eno najbolj donosnih v vsej zgodovini kapitalizma. V kraju Dolnja težka voda se je na današnji dan leta 1896 rodil gledališki igralec in pedagog Ivan Cesar. Po maturi v Novem mestu je delal kot železniški uradnik in amatersko nastopal. Poklicni debut je imel v Drami leta 1921 kot Debeli človek v Cankarjevem Pohujšanju. Po drugi svetovni vojni je dosegel mojstrstvo pri oblikovanju stisk življenjskih poražencev, posebej je blestel v Mullerjevi drami Smrt trgovskega potnika, zato prisluhnimo odlomku radijske igre: Leta 1948 je Ivan Cesar prejel Prešernovo nagrado. "Italijanski napad proti našim postojankam na komenski planoti se je pričel. Prvi proti Opatjemu selu naperjeni sunek se je izjalovil," je na današnji dan leta 1916 pisala petkova Edinost, ki je novici dodala še podrobnost: "pripominjamo, da čitamo v poročilu našega generalnega štaba,kakor so ga priobčili nemški listi, na primer »Grazer Tagespost«, »Zeit« in drugi, vkljub znanemu ukazu vrhovnega armadnega poveljništva, da se morajo imena krajev na Primorskem, kjer bivajo Slovenci v pretežni večini imenovati s slovenskimi imeni, ne pa z italijanskimi.» Trst še vedno osrednje vprašanje konference, tako je nedeljski Primorski dnevnik naslovil poročilo iz Pariza v okvirčku pa objavil misel Joža Vilfana: "Danes smo priče paradoksa, da se v Nemčiji izvajajo svobodne volitve, medtem ko jih v svobodnem antifašističnemu Trstu ni in se tržaško ljudstvo odriva v opozicijo." Na svetega Bruna zaradi vremena najprej zapri vrata, saj nosi s seboj močan veter. V Opatiji se je na današnji dan leta 1936 rodila pevka in skladateljica zabavne glasbe Beti Jurkovič. V Opatiji je bil po zgledu San Rema prvi festival zabavne glasbe že leta 1958. Beti Jurkovič, ki je sodelovala tudi na festivalih Slovenske popevke na Bledu in kasneje v Ljubljani, je bila tedaj že slavna, plošče je snemala tudi za nemško založbo Polydor. Na Bledu je s Stanetom Mancinijem zapela prvo slovensko zmagovalno popevko Mandolina, sledile so še uspešnice Vozi me vlak v daljave, Jesenski dež ter Zvončki in trobentice, ki ji bomo sedaj prisluhnili:
V Bodfeldu je na današnji dan leta 1056 Henry III, cesar Svetega rimskega cesarstva iz salijske dinastije, ki je je zapletla v investiturni boj s papežem. Na današnji dan leta 1916 se je končala Flămândska bitka. 2. romunska ramada je prečkala Donavo, da bi razbremenila pristisk nemških enot pod poveljstvom generala Augusta von Mackensena na jugu Romunije. Čeprav so bile romunske sile močnejše jih je nemška donavska vojna mornarica zaustavila. "Sprašujem se, ali je to - da je človek, miren kot jaz, imel tako pustolovsko življenje - treba pripisati temu, da je življenje izreden čudež," je znana misel na današnji dan leta 1936 v Pragi rojenega politka, dramatika in pisatelja Vaclava Havla. Bogato družino so leta 1948 razlastninili, pozneje pa je končal večerno šolo in delal kot odrski delavec v gledališčih. Po praški pomladi leta 1968 so ga zaprli, kasneje je postal soavtor manifesta človekovih pravic Listine 77, sledila je nova aretacija kot uvod v žametno revolucijo, leta 1989 je bil soglasno izvoljen za predsednika Češkoslovaške, leta 1993 pa za prvega češkega predsednika, ki je čez leto dni 1994 je Vaclav havel z Arpadom Genzom in Milanom Kučan obiskal kobariški muzej, o čemer je poročal Tomaž Dimic: Pospešeno delo na pariški konferenci Kljub ogromnim žrtvam Jugoslavije skušata ameriška in angleška delegacija znižati njene upravičene reparacijske zahteve in ščitita napadalca, je na današnji dan leta 1946 na prvi strani pisal sobotni Primorski dnevnik. Danes se spominjamo londonskega memoranduma, pomembnega zgodovinskega mejnika Primorske, ki je pomenil sicer kompromisno rešitev tržaškega vprašanja. Pomemben del memoranduma je Posebni statut, ki obojestransko zagotavljal narodnostne pravice manjšin. V arhivu hranimo pričevanje Jožeta Korena, urednika Primorskega dnevnika, o napetih razmerah v Trstu pred podpisom memoranduma: Če se blizu debla list obleta, dobro letino obeta Končajmo z voščilom na današnji dan leta 1951 rojenemu Bobu Geldofu, rockerju in organizatorju znamenitega solidarnostnega koncerta za pomoč lačnim v svetu. Zapel bo uspešnico The great song of indifference:
Na današnji dan leta 1565 je v Tuebingenu umrl Peter Pavel Vergerij mlajši, koprski škof, pravnik, verski reformator in sodelavec Primoža Trubarja. Zgodovinarka Francka Premk je tako opisala nova dognanja o njunem sodelovanju: "Človek, ki se nikoli ni smejal" - tako so opisovali znamenitega ameriškega komika Busterja Keatona, ki se je rodil na današnji dan leta 1896. Posnel je številne neme filmske komedije, med katerimi je najbolj znana General. V Grahovem ob Bači se je na današnji dan leta 1916 rodil sodnik Svetozar Polič. Že kot študent se je pridružil partizanom. Kot eden najmljaših udeležencev drugega zasedanja Avnoja se je tako spominjal tega zgodovinskega dogodka: Po študiju prava je Svetozar Polič delal v zvezni vladi, kot sodnik pa v Ljubljani in Kopru, leta 1979 je postal sodnik Vrhovnega sodišča. Bil je prvi predsednik Slovenskega sodniškega društva, od leta 1981 univerzitetni predavatelj. "Danes slavi naš cesar sedeminosemdesetič svoj god. Z vsemi drugimi narodi monarhije se Mu ob tej priliki klanja tudi naš slovenski narod, posebno pa naš slovenski narod tu v našem solnčnem Primorju, ob obali sinje Adrije, najkrasnejšega bisera v njegovi cesarski kroni, posebno pa nas tu doli, ki kot Njegovi najzvestejši v viharnem gromu sovražnih topov čakamo, da nam iz Njegovih rok posije s slavno zmago pravica." Tako čestitko je na prvi strani na današnji dan leta 1916 objavila sredina Edinost. Statut tržaškega ozemlja vsebuje odločbe, ki spreminjajo Trst v kolonijo od Varnostnega sveta postavljenega guvernerja, je na današnji dan leta 1946 iz Pariza pisal petkov Primorski dnevnik, saj četrta točka statuta določa, da lahko pravice guvernerja omejijo oblast Ljudske skupščine in vlade. Glavna naloga guvernerja pa je skrb za vzdrževanje javnega reda in varnosti ter vodstvo zunanjih zadev. Če vinotoka mraz in burja brije, prosinca in svečana sonce sije. V Havani se je na današnji dan leta 1961 rodil pevec in tekstopisec Juan Francisco Secada Martínez, bolj znan kot pop pevec Jon Secada. Kot študent se je najprej posvetil jazzu, po diplomi iz jazz petja pa ga je kot spremljevalni vokal najela Gloria Estefan. Zanjo je napisal več uspešnic, leta 1992 je svojo prvo ploščo prodal v šestmilijonski nakladi, kasneje je prodal 20 milijonov plošč. Prisluhnimo Secadovi prvi uspešnici Just another day:
Na današnji dan leta 1226 je v Assisiju umrl Giovanni Francesco di Pietro di Bernardone, sv. Frančišek. Sin trgovca je preživel veseljaško mladost. V vojni s Perugio so ga zaprli, hudo je zbolel. Po ozdravitvi je leta 1205 v Spoletu, in kasneje v Assisiju, doživel spreobrnjenje. Glagolica je najstarejša slovanska pisava, izvira iz glagola glagovati - govoriti. Po smrti Cirila in Metoda so glagolico iz Moravskega prenesli v balkanske dežele, predvsem v Dalmacijo. Kapetana Slovanov Luka in Paskvale Ingaldeo sta omenjena v hrastovski cerkvici na napisu v glagolici iz leta 1461. "Japonski list »Pai Nit-pon« je pisal, da je ta vojna Japonski dobrodošla, ker uredi sedaj račune radi Azije. Računajo z razpadom Kitajske države in preže na ta plen. Najinteresantneje pa je, da že prezentirajo Angliji račun za sedanje zavezništvo." Tako je torkova Edinost na današnji dan leta 1916 opisala strateške premike v Aziji zaradi prve svetovne vojne. Začetnik vseevropskega gibanja je bil Richard Coundehove-Kalegru si je evropsko zvezo držav zamišljal tako bogato kot Amerika in nevtralno kot Švica. Na današnji dan leta 1926 se je na Dunaju na prvem vseevropskem kongresu zbralo več kot dvesto predstavnikov iz 24 držav. Razprava o tržaškem statutu Sovjetska in jugoslovanska delegacija predlagata, naj se sporne točke predlože svetu zunanjih ministrov. Britanci in Američani namreč skušajo uveljaviti tako imenovano kolonialno upravo, ki največjo moč daje guvernerjevi upravi, je na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik. Svetovni dan otroka po priporočilih Združenih narodov od leta 1956 praznujemo prvi ponedeljek v oktobru. Leta Kako je bilo leta 1986, bomo izvedeli iz arhiviranega prispevka Silvije Mozetič: Na svetega Frančiška ima oljka že v sebi olje V New Yorku se je na današnji dan leta 1936 rodil skladatelj Steve Reich. Po obsežnem samoizobraževanju je kompozicijo študiral na Juliardovi šoli in se skladateljsko najprej posvetil atonalni glasbi, zatem pa je preizkušal nove prijeme minimalistične glasbe. V ta okrvir sodi tudi Proverb, skladba za tri soprane, dva tenorja,vibrafona in orgle:
V Novem mestu se je na današnji dan leta 1656 rodil pravnik, astronom in skladatelj Janez Jurij Hočevar. V Padovi je doktoriral iz prava, zatem je živel v Ljubljani, kjer je bil prvi predsednik Akademije Philharminicorum. "Italijanski topovski in minovski ogenj proti kraški planoti je bil od časa do časa zopet zelo živahen ter se je raztezal tudi na naše postojanke v Vipavski dolini," tako je na današnji dan leta 1916 uradno sporočilo z Dunaju o položaju na soški fronti povzela ponedeljkova Edinost. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1946 rodila biologinja in političarka Breda Pečan. Kot diplomirana biologinja sprva zaposlila v izolskem Delamarisu, nato pa delala še v Drogi in v skupnosti obalnih občin. Leta 1990 so jo kot samostojno kandidatko izvolili za poslanko državnega zbora. V naslednjem mandatu je bila izvoljena na listi Združene liste socialnih demokratov, leta 1998 je postala izolska županja, ob ponovni izvolitvi leta 2002 je povedala: Na današnji dan leta 1946 se je v Lokavcu rodil rodil filozof, pisatelj in fotograf Angel Evgen Bavčar. Pri desetih letih se je ponesrečil in oslepel, a s trdno voljo doštudiral v Ljubljani. Na pariški Sorboni je zagovarjal doktorat in se zaposlil v francoskem narodnem centru za znanstvene raziskave. V Parizu je postal tudi slovenski kulturni ambasador. Letos je prejel nagrado državljan Evrope in najvišje francosko odlikovanje Vitez legije časti, ko je povedal: Tržič ne sprejme pariškega diktata, tako je na današnji dan leta 1946 sredin Primorski dnevnik na prvi strani naslovil poročilo o demonstracijah in ga podnaslovil: Tržiško ljudstvo, ki noče nazaj pod Italijo in veruje v zmagovito poslanstvo Kardelja ter svojo moč, je včeraj odločno protestiralo proti »francoski črti«, kljub nasilnemu postopanju civilne in vojaške policije. Ko poje kukavica, je zjutraj mokro, zvečer suho V Ljubljani je na današnji dan leta 1951 umrl dirigent in skladatelj Mirko Polič. Po maturi v Pragi je opustil študij prava in se prepisal na konservatorij Verdi rojstnega Trsta ter obenem vodil več zborov. Leta 1939 je postal ravnatelj ljubljanske Opere. Z zborom Glasbene matice je prekrižaril domala vso Evropo. Prisluhnimo ariji Krjavljeva pripoved iz Poličeve opere Deseti brat. Basista Ladka Korošca spremljata komorni zbor in simfonični orkester RTV pod vodstvom dirigenta Sama Hubada:
Oktober je bil po prvotnem rimskem koledarju osmi -octo- mesec v letu, od leta 154 pred našim štetjem pa je deseti mesec leta. Naši predniki so oktober imenovali vinotok, pa tudi desetnik, repnik, vinščak, v Prekmurju celo vsesvéšček Danes se spominjamo znamenite bitke Aleksandra Velikega, ki je na današnji dan leta 331 pred našim štetjem pri Gavgameli premagal perzijsko vojsko vladarja Dareja III. Bitka je pomenila konec perzijske države Ahemenidov, Aleksander pa je zatem svojo državo razširil do Indije. Na današnji dan leta 1916 se je na zahodni fronti začela antantna ofenziva na reki Somme. Četrta armada britanskega ekspedicijskega korpusa je istočasno z enotami šeste in desete francoske armade napadla nemške položaje pri Transloyu. Močno deževje, megla in blato ter okrepljena nemška letalska obramba sta botrovali k začasni ustavitvi ofenzive, ki si je opomogla šele 2. novembra z zasedbo trdnjav Douaumont in Vaux. Po poti demokracije proti varuštvu za enotni blok vseh demokratov Za svobodo in kruh delovnemu ljudstvu, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik na prvi strani naslovil poročilo o nedeljskem zborovanju, ki ga je v Trstu organizirala Slovensko italijanska antifašistična unija proti krivičnim sklepom pariške mirovne konference. V Novi Gorici je na današnji dan leta 1986 umrl učitelj in politik Peter Lenardič - Skala. Kot mladenič je služil v avstrijskem 97. pešpolku v Radgoni, kamor so bivši ujetniki prinašali ideje Oktobrske revolucije, udeležil se je tudi krvavo zadušenega upora, ki se ga je tako spominjal: Po vrnitvi se je v rodnem Humu pri Kojskem pridružil italijanski socialdemokratski stranki in se leta 1921 udeležil ustanovnega kongresa Komunistične partije Italije v Livornu. Oktober je dober V Omahi se je na današnji dan leta 1926 rodil pianist Louis Jacob Weertz bolj znan kot Roger Williams. Družina ga je že kot triletnega otroka posadila za klavir, med drugo svetovno vojno se je pridružil marincem, zatem je jazzovsko pianistiko študiral na znameniti newyorški šoli Juilliard. Leta 1955 je prvo ploščo s priredbo Autumn Leaves prodal v dvomiljonski nakladi, sledila je vrsta podbnih uspšenic, prisluhnimo odlomku skladbe Za morjem:
Jaroslav II (Fëdor) Vsevolodovič, novgorodski, kijevski in Vladimirov princ je umrl na današnji dan leta 1246. V času njegove vlade so v Rusijo vrdli Mongoli, vendar so mu prepustili prestol, ko je več le redno plačeval zahtevane dajatve. "Na kraški planoti močan italijanski topovski in minovški ogenj proti našim postojankam in za njimi ležečim okolišem," tako je na današnji dan leta 1916 sobotna Edinost povzela uradna poročila z Dunaja. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1941 rodil igralec Brane Grubar. Po grafični šoli je končal igralsko akadmeijo in najprej delal v Celju, od leta 1975 pa v ljubljanski drami. Ponsel je vrsto filmov in televizijskih dram. Leta 2006 je objavil potopisni esej Kam? Drugam! Preselil se je v Istro in o njej povedal: Ljubljani se je na današnji dan leta 1961 rodil, odraščal pa v Ankaranu, biokemik in genetik Borut Štrukelj. Po maturi je študiral na Fakulteti za farmacijo in se izpopolnjeval na državni univerzi v New Yorku. Za izolacijo enega od genov je prejel nagrado Evropske molekularne zveze s štipendijo za enoletno raziskovalno delo. Odločil se je za Nizozemsko, razloge pa je na gimnazijskem večeru v koprski Pretorski palači tako utemeljil: V Novem mestu je na današnji dan leta 2006 umrl plesalec, koreograf in pedagog Pino Mlakar. Plesal je v Zuerichu, Berlinu, Muenchnu, med letoma 1946 in 1960 pa je bil član ljubljanske opere. Skupaj z ženo Pio sta po II. svetovni vojni postavila poklicne temelje ljubljanskega baleta in ustanovila slovensko državno baletno šolo. Njun koreografski opus obsega 50 baletov, od katerih je 12 celovečernih. O celovečernem baletu Lok je povedal: Sepembrska luna sije močneje od ostalih Glasbeno se spominjamo premiere znamenite Mozartove opere Čarobna piščal, ki je bila na današnji dan leta 1791 na Dunaju. Prisluhnimo ariji Papagena in baritonistu Thomasu Allenu, ki je Čarobno piščal posnel leta 1991 s škotskim komornim orkestrom pod taktirko Charlesa Mackerrasa:
V Pienumu se je na današnji dan leta 106 pred našim štetjem v družini bogatega politika rodil rimski vojskovodja, politik in državnik Pompej Vleiki- Gnaeus Pompeius Magnus. Po Cezarjevem vdoru v Italijo se je Pompej poražen umaknil v Grčijo, zatem na Lezbos in v Egipt, kjer so ga po ukazu faraona Ptolemaja XIII ubili. Flămândska bitka se je začela na današnji dan leta 1916 in je trajala do 5 oktobra. 2. romunska ramada je prečkala Donavo, da bi razbremenila pristisk nemških enot pod poveljstvom generala Augusta von Mackensena na jugu Romunije, vendar je nemška donavska vojna mornarica napadalce zaustavila Na današnji dan leta 1931 se je v Tolminu rodil pravnik Boris Fili. Pomorsko srednjo šolo je končal na Reki. Pravo je študiral v Sarajevu in v Ljubljani. Leta 1967 postal ravnatelj Splošne bolnišnice Koper. Bil je poslanec republiške skupščine in naravovarstvenik, o čemer je tako razmišlja: Primorsko ljudstvo ne sprejme kolonialnega varuštva! Svetu zunanjih ministrov velesil: Vsiljena mirovna pogodba bo vzrok nesrečnih odnošajev med evropskimi narodi, je na današnji dan leta 1946 pisal nedeljski Primorski dnevnik V Ljubljani je na današnji dan leta 1996 umrl antropolog, psiholog in teolog Anton Trstenjak. Teologijo je študiral v Mariboru in Insbrucku. Izpopolnjeval se je v Parizu in Milanu. Anton Trstenjak je bil mednarodno ugleden izvedenec za funkcionalnost barv, bil je tudi zapriseženi sodni izvedenec za pisave. Napisal je nad 180 znanstvenih razprav, o poljudnoznanstvenih knjigah je leta 1984 povedal Če na Miholovo sever vleče, veliko zimo in sneg obeče./Če o sv. Mihaelu žerjavi še ne gredo, še pred božičem k nam zime ne bo. Na današnji dan leta 1931 se je v Avčah rodil skladatelj in zborovodja Štefan Mavri. Za ključavničarja se je izučil v Anhovem, maturiral je na tehnični srednji šoli v Ljubljani, kjer je obiskoval tudi glasbeno šolo. Na Akademiji za glasbo je pri profesorju Škerjancu študiral kompozicijo. Leta 1988 je izdal zbirko samospevov na besedila Ljubke Šorli in dejal: Prisluhnimo sedaj vstopnemu spevu Slovenske maše Štefana Mavrija in Komornemu zboru RTV Slovenija pod taktirko Matjaža Ščeka:
Turki, ki jih je vodil sultan Bajazit, so pri Nikopolju na današnji dan leta 1396 pognali v beg vojsko križarjev. V teh bojih je sodeloval tudi kranjski deželni glavar in celjski grof Herman drugi, ki se je pridružil križarskemu pohodu cesarja Sigismunda proti Turkom. Po tej zmagi so Turki vdrli na Dravsko polje in kasneje oblegali tudi Dunaj. "Italijanska bojišča. - Nič večjih bojev. Ruska bojišča. - V Karpatih nič posebnega. Romunska bojišča. - Pri Sibinju napreduje naš napad. Iz Dobrudže nič važnega. - v Albaniji neizpremenjeno. Zapadna bojišča. - Nadaljevanje bitke ob Sommi. Razno. Položaj na Grškem se poostruje", tako je četrtkova Edinost na današnji dan leta 1916 povzela položaj na tedanjih frontah prve svetovne vojne.. V Selu se je na današnji dan leta 1925 rodil partizan in podpolkovnik Slavko Bavčar. 4. februarja 1943 se je kot 17 letni fant za 907 dni pridružil partizanom južnoprimorskega odreda, ki je kmalu postal del udarne Gregorčičeve brigade, v kateri je deloval v minersko sabotažni skupini, in z IX. koprusom osvobajal Trst. Po osvoboditvi je končal vojaško akademijo v Beogradu. Deloval je v štabu teritorijalne obrambe Slovenije. Po upokojitvi je Selu obnovil kmetijo. Leta 2003 se je tako spominjal Ivana Kosovela: Složni v borbi proti diktaturi imperializma Na množičnih protestnih zborovanjih ljudstvo odločno odklanja grožnjo uveljavljanja kolonialne uprave in kolonialnih metod Odnos Jugoslavije do Trsta Pododbor za tržaško ustavo zaključil svoje delo, a glavnih vprašanj ni rešil, zlasti so odprta vprašanja oblasti tržaškega guvernerja, vprašanje proste luke in gospodarske določbe v tržaški ustavi, je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik. Če septembra bo ob luni lilo, obetamo si fig obilo. Glasbeno danes voščimo na današnji dan leta 1956 v Trstu rojenemu violinistu Črtomirju Šiškoviču. Vzporedno s študijem literanih ved je v rodnem mestu diplomiral na konservatoriju Tartini, izpopolnjeval pa se je pri profesorju Igorju Ozimu v Koelnu in v ameriškem Bloomingtonu. Od leta 1986 je bil koncertni mojster v tržaškem gledališču Verdi in v Parmi. Plodno sodeluje v kvartetu Tartini, saj si je zadal težko nalogo posneti vse Tartinijeve sonate, o čemer je povedal: Prisluhnimo odlomku Tartinijevega koncerta za violino in godlani orkester v g-molu, ki ga je Črtomir Šiškovič posnel z komornim orkestrom RTV Slovenije:
Zaradi krompirjeve gnilobe se je jeseni leta 1846 začela doslej najhujša lakota na Irskem. Velika Britanija je neizprosno zahtevala pogodbeno določene letne dobave krompirja, tako da je na otoku od lakote pomrlo na stotisoče ljudi. Cele vaške skupnosti so se zaradi lakote izselile v Združene države Amerike. Danes se spominjamo prve slovenske regate. Ob tržaški razstavi umetnosti in industrije so na današnji dan leta 1871 organizirali veslaško regato s čupami od pomola svetega Karla do Barkovelj. Podrobneje o tem Bruno Volpi Lisjak: "Aprovizacijska komisija tržaškega namestništva je imela pod predsedstvom namestnika barona Fries-Skeneja sejo, ko je glavni predmet je tvorila zagotovitev življenjskih potrebščin mesta za prihodnjo zimo. Tudi javne kuhinje aprovizacijske komisije, ki prehranjujejo po zmernih cenah že sedaj kakih 5000 oseb, se bodo razširile že v najbližjem času," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. Naše ljudstvo noče pod kolonialni jarem Tržaško prebivalstvo je zrelo in sposobno, da si samo vlada - brez vsiljenega varuštva Množične manifestacije po vsem mestu »Guvernerska« policija ne more preprečiti protestnih zborovanj tržaškega ljudstva O državljanstvu in gospodarskem nadzorstvu na tržaškem ozemlju bo moral odločati glavni odbor za Italijo ali plenum pariške mirovne konference, je na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik. Če ni lakote, ne koristi bel prt na mizi, pravi stari istrski pregovor. V Neusterlitzu je na današnji dan leta 1921 umrl skladatelj Engelbert Humperdink. Svojo najbolj znano opero Janko in Metka je najprej napisal kot spevoigro za otroke nečakinje, januarja leta 1891 pa se je lotil operne orkestracije. Že predbožična premiera v Weimarju leta 1893 je doživela velik uspeh, bila je tudi prva izvedena opera v neposrednem radijskem prenosu, zato prisluhnimo dvospevu iz opere Janko in Metka in sopranistkama Ileani Contrubas in Frederki von Stade. Novemu filharmoničnemu orkestru iz Londona je dirigiral John Pritchard:
Na današnji dan leta 46 je Julius Cezar na rimskem Forumu slovesno odprl tempelj Veneri zmagovalki, kar se je zaobljubil pred bitko pri Farsalu dve leti prej, ko mu je uspelo premagati vojsko rivala Gnea Pompea Magna, s katero se je končalo republikansko obdobje Rima. Na današnji dan leta 1916 se je na zahodni fronti začel britanski napad na gorski greben Thiepval Ridge, kar je pomenilo uvod v sklepno dejanje bojevanja na Sommi. V Škofji Loki se je na današnji dan leta 1926 rodila kemičarka in profesorica Aleksandra Kornhauser. Kot učiteljica je ob delu diplomirala in doktorirala, o svojem raziskovanju je leta 1977 povedala: Aleksandra Kornhauser je leta 1981 postala direktorica Mednarodnega centra UNESCA za kemijske študije, je ustanovna članica Evropske akademije v Londonu, leta 1989 pa je bila sprejeta v Svetovno akademijo znanosti v Stockholmu. Brez stavkokazov Enotna fronta proti kolonialnemu protektoratu V Trstu Politika premaganih napadalcev in preživljena metoda sile Tržaški pododbor ni rešil vprašanja guvernerjeve oblasti Višek krivic nasproti Jugoslaviji Kdo podpira neofašizem v Italiji, s takimi naslovi na prvi strani je na današnji dan leta 1946 izšel četrtkov Primorski dnevnik. V Ljubljani je na današnji dan leta 1986 umrl slavist, novinar in založnik Milko Štolfa. Po diplomi na filozofski fakulteti v Ljubljani je bil pri Vojaški upravi jugoslovanske armade v coni B v Kopru odgovoren za kulturo. Istrski tednik je preoblikoval v Slovenski Jadran, tedanji sodelovec Bert Pribac se ga tako spominja: Ustanovil je založbo Jadran. Leta 1954 je odšel v Ljubljano, kjer je bil urednik založbe Borec, leta 1969 je soustanovil založbo Partizanska knjiga. Kruh enega dne, vino enega leta, kdor tega ne verjame, le sebi škoduje. V Torinu se je na današnji dan leta 1941 rodil violinist in dirigent Salvatore Accardo. Že kot otrok je igral violino, pri 15-ih je končal konservatorij, dve leti kasneje pa je postal najmlajši zmagovalec natečaja Paganini v Genovi. Sledila je bogata koncertna kariera. Salvatore Accardo je leta 1977 posnel veliko ploščo Paganinijevih skladb. Prisluhnimo Sonatini: Filharmoničnemu orkestru iz Rima in pianistu Antoniu Beltramiju dirigira Elio Boncompagni:
Na Dunaju je na današnji dan leta 1786 umrl bakteriolog Anton Marko Plenčič. Po študiju medicine v Padovi je predaval tudi na dunajski medicinski fakulteti. Njegovo najpomembnejše delo je Opera medico-physica, v kateri je objavil teorijo o živem kužilu kot povzročitelju bolezni, o čemer podrobneje Zvonka Slavec Zupanič: Za razlago nastanka in razvoja nalezljivih bolezni mu je Marija Terezija podelila plemiški naslov. Čez sto let je Francozu Pasteurju z mikroskopom uspelo dokazati Plenčičevo teorijo. Na zahodni fronti so na današnji dan leta 1916 britanske enote napadle nemške položaje v vaseh Morval, Gueudecourt e Lesboeufs. Francozi so to zaman poskusili že sredi meseca, in so tudi tokrat zamujali z napredovanjem, da bi se združili z baritanskimi enotami v ključnih bitkah fronte na reki Somme. Protestna stavka tržaškega delavstva V vednost anglo-ameriškim kolonialnim »demokratom« 45 tisoč tržaških delavcev in antifašisti goriškega okrožja proti krivici in nasilju, s takimi naslovi na prvi strani je na današnji dan leta 1946 izšel sredin Primorski dnevnik. Na današnji dan leta 1976 je v Ljubljani umrl filozof in politik Boris Ziherl. Med študijem prava v Ljubljani se je najprej pridružil Skojevcem. Po drugi svetovni vojni je v Beogradu ustanovil Inštitut za družbene vede, v Ljubljani pa Inštitut za sociologijo. Leta 1966 je Boris Ziherl tako analiziral pomen ustanovitve osvobodilne fronte ob njeni 25-i obletnici: Kdor nima bakalaja(polenovke) na svetega Krišpina, se mora zadovoljiti s kozarcem vina. V ligurijskem mestecu Stella San Giovanni se je na današnji dan leta 1896 rodil politik, novinar in partizan Sandro Pertini. V prvi svetvni vojni se je boril na soški fronti, po vojni se je pridružil socialistični stranki. Zaradi nasprotovanja fašistom je moral v begunstvo v Francijo, po vrnitvi pa ga je Posebno sodišče za zaščito države obsodilo na konfinacijo na otok Ventotene. O tem je pred obiskom proslave ob 40-obletnici partizanske divizije Garibaldi v Plevljah povedal: Po osvoboditvi je bil Sandro Pertini poslanec ustavodajne skupščine, kasneje tudi predsednik poslanske zbornice, leta 1978 pa so ga izvolili za predsednika republike, med obiskom Jugoslavije je povedal: Prisluhnimo zdaj zvočnemu pismu Dragemu Pertiniju kabaretne skupine Karst brothers iz Trsta:
Na današnji dan leta 1136 je bila izdana ustanovna listina samostana v Stični, kjer je okoli leta 1428 nastal tudi rokopis češkega meniha, ki je napisal slovensko molitev pred pridigo Čaščena bodi kraljica. Zapisal si je tudi več osnutkov za pridigo. Na današnji dan leta 1916 se je v Ljubljani rodil politik Andrej Jarc. Med prvo svetovno vojno se je družina zatekla v Ljubljano in se po končani vojni vrnila v Doberdob. Po končani strokovni šoli je Andrej Jarc do upokojitve delal v tržiški tovarni Solvay. Že kot mlad fant se je vključil v delo slovenskih društev. V Letih 1956- 1980 je bil kar 5 mandatov doberdobski župan in leta 1974 tako ocenil delo občinske uprave: "Na Krasu sovražni približevalni poizkusi zavrnjeni. Na Tirolskem laški napadi odbiti v Dolomitih. Naši razstrelili Monte Cimone. Laški letalski napad na Savudrijski rtič brezuspešen," tako je na današnji dan leta 1916 nedeljska Edinost povzela uradno sporočilo z Dunaja o bojih na dolomitski in soški fronti. Vsi v borbo proti poizkusu kolonialnega zasužnjevanja Vse antifašistične organizacije Trsta na množičnih zborovanjih izrazile svojo odločnost v obrambi demokracije in svobode Danes odločitev o tržaškem vprašanju v svetu zunanjih ministrov štirih velesil Kongres ameriških Slovanov obsodil ameriško politiko o vprašanju Trsta naslovi prve strani torkove številke Primorskega dnevnika na današnji dan leta 1946 pričajo o ostrini tržaške krize. V Kopru se je na današnji dan leta 1961 rodil knjižničar in prevajalec Ivan Markovič. V Trstu diplomiral iz italijanskega jezika in književnosti ter umetnostne zgodovine in se zaposlil na naši radijski postaji, zatem je poučeval na Gimnaziji Gian Rinaldo Carli v Kopru, kjer je uredil tudi knjižnico, od leta 2008 je vodil Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja Koper, kjer se je posvetil zlatsi urejanju najstarejših zbirk. Leta 2010 je o piranski povedal: Kakršen kimavec, takšen bo sušec V tržaškem Škednju je na današnji dan leta 1966 umrl pedagog , zborovodja in skladatelj Ivan Grbec. Na koprskem učiteljišču je plodno sodeloval s Srečkom Kumarjem, s katerim sta izdajala Grlico. Kasneje je diplomiral še na Glasbeni akademiji v Zagrebu. V Škednju je zbiral ljudske pesmi, vodil orkester in pevski zbor. Skladateljski opus je predvsem vokalni, o čemer podrobneje Pavle Merku: Otroški pevski zbor osnovne šole Fran Roš iz Celja je z dirigentko Jožico Soko posnel Grbčevo pesem Rajajmo:
Neveljaven email naslov