Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Puberteta je obdobje hormonskih in socialnih sprememb, ko iz deklice nastaja ženska in iz dečka mož. Je pa to tudi čas, ko se poruši dinamika v družini, se pri starših odstrejo najrazličnejši strahovi in negotovosti. Zakaj se pubertete bojimo, kako smo ji lahko kos, kako lahko ohranimo družinsko ravnovesje, kako doseči kompromis med razumevanjem najstnika in postavljanju mej? To je le nekaj vprašanj na katera bo odgovorila Melita Kuhar, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja, avtorica več knjig, Koprčanka, ki že vrsto let družinam in posameznikom pomaga v svoji Svetovalnici v Ljubljani. K posluašnju vabi Mateja Brežan.
532 epizod
Svetovalna oddaja na Radiu Koper je namenjena vsem, ki bi radi vedeli in izvedeli kaj več in ki bi radi na svoja vprašanja slišali jasen odgovor. Vsak četrtek med 10.00 in 10.30 obravnavamo teme, ki so del našega vsakdana, in z različnimi strokovnjaki iščemo način, kako iz problema narediti izziv. Bodite del oddaje tudi vi. Postavite nam vprašanje zdaj!
Puberteta je obdobje hormonskih in socialnih sprememb, ko iz deklice nastaja ženska in iz dečka mož. Je pa to tudi čas, ko se poruši dinamika v družini, se pri starših odstrejo najrazličnejši strahovi in negotovosti. Zakaj se pubertete bojimo, kako smo ji lahko kos, kako lahko ohranimo družinsko ravnovesje, kako doseči kompromis med razumevanjem najstnika in postavljanju mej? To je le nekaj vprašanj na katera bo odgovorila Melita Kuhar, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja, avtorica več knjig, Koprčanka, ki že vrsto let družinam in posameznikom pomaga v svoji Svetovalnici v Ljubljani. K posluašnju vabi Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji smo se pogovarjali o knjigi Dolga je ta pot, v kateri je Koprčanka Alida Klemenčič opisala svojo težko življenjsko izkušnjo. Pri 44. letih je doživela nesrečo s hudo možgansko poškodbo. Knjiga opisuje dramatično obdobje, ki je zaznamovalo ne le nje same, pač pa tudi njene najbližje. Dnevom, ko je življenje viselo na nitki, sta sledila zahtevno zdravljenje in dolga rehabilitacija. Knjiga Dolga je ta pot je zgodba o pogumu in odločnosti, iz katere, tako si želi tudi avtorica, navdih črpajo ljudje, ki se soočajo s podobnimi situacijami, njihovi bližnji, pa tudi terapevti in zdravstveni delavci.
Na Srednji tehniški šoli v Kopru je v organizaciji Društva za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami Bravo predaval dr. Uroš Ocepek, učitelj računalništva na srednji tehniški in poklicni šoli v Trbovljah. Naj učitelj 2022 in dobitnik nagrade Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju srednjega šolstva, ki so ga doslej večkrat nagradili tudi gospodarstveniki. Prisotnim, laični in strokovni javnosti, predvsem številnim staršem, je dr. Ocepek pokazal primere, kako z motivacijo nadomestiti primanjkljaje in izkoristiti potencial. Z dijaki, med katerimi so tudi učenci s specifičnimi učnimi težavami, programira računalniške igre, napoveduje izid Evrovizije, skupaj pa so ustvarili tudi pripomoček, s katerim je možno slikati na daljavo prek zaznave impulzov iz možganov. Na predavanju v Kopru je bila Mateja Brežan.
Tokratno svetovalno oddajo namenjamo aktualni tematiki s področja gozdarstva. V gozdovih na Severnem Primorskem namreč obstaja velika verjetnost prenamnožitve podlubnikov, ki bi lahko resno ogrozili smrekove gozdove. Zavod za gozdove zato opozarja lastnike gozdov, naj čim prej, najkasneje pa do sredine marca, pregledajo smreke in jelke, če opazijo znake napada podlubnikov. Samo s pravočasno odstranitvijo prizadetih dreves lahko preprečimo njihovo nadaljnje širjenje, je pojasnil naš gost, Zoran Zavrtanik, vodja sektorja za ukrepe na tolminski enoti Zavoda za gozdove. Z njim se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je trema opredeljena kot »neprijetna živčna napetost, vznemirjenje zlasti pred javnim nastopanjem«. Je ena od oblik strahu, ko si zamišljamo sebe v neki določeni situaciji v prihodnosti. Vzrok zanjo najpogosteje pripisujejo strahu posameznika, da se ni dovolj dobro pripravil in da bo zaradi tega drugim slabo predstavil svoje sposobnosti in znanje. Pa gre vselej zgolj za to? Tremo namreč občutimo v situaciji, ki je za nas pomembna. S tem pa je povezan tudi občutek odgovornosti, zagotovo pa pričakovanja ne igrajo zanemarljive vloge. O tem, kako se soočiti s tremo, se je Mateja Brežan pogovarjala s psihologinjo Anjo Gams iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in družine Istre.
Družbena omrežja so preplavljena s slikami in posnetki otrok. Starši objavljajo fotografije svojih otrok na rojstnih dnevih, med igro, na dopustu … In tudi otroci vse pogosteje objavljajo svoje fotografije in posnetke. Omrežja so tako polna podob otrok, včasih tudi pomanjkljivo oblečenih ali celo golih. Vzor staršem, ki objavljajo svoje otroke na spletu, so tudi spletni vplivneži, ki na objavah svojih otrok krepijo ali celo gradijo svoj poslovni model. Strokovnjaki poudarjajo, da objava slik in ostalih informacij o otrocih na spletu prinaša številne pasti. Sharenting je izziv sodobnega starševstva. Čustveno evforijo glede otrok je, kot bomo slišali danes, bolje obdržati za prijatelje in družino izven socialnih omrežij, sploh, ker ima lahko za otroka tako ravnanje dolgotrajne posledice: otroci se soočajo s slabšo samopodobo, z duševnimi stiskami, pripelje lahko celo do medvrstniškega nasilja ali kraje identitete. Podrobneje o tem pa z viš. pred. Martino Kovačič in prof. dr. Jurko Lepičnik Vodopivec, ki sta pod okriljem Centra za vseživljenjsko učenje UP PEF izvedli izobraževanje z naslovom 'Varstvo zasebnosti in fenomen sharenting na družabnih omrežjih'.
Ministrstvo za okolje in prostor ter Geodetska uprava Republike Slovenije sta zaključila 6-letni Program projektov eProstor, ki so postavili ključne temelje za nadaljnji razvoj geodezije, prostorskega načrtovanja in graditve objektov. Znotraj projekta so bile informacijsko prenovljene nepremičninske evidence in s tem vzpostavljena enotna informacijska rešitev, ki omogoča sodobno delovanje nepremičninskega sistema in predstavlja enotno osnovno državno prostorsko infrastrukturo. S popolno digitalizacijo obsežnih zbirk prostorskih podatkov tako ni več nepotrebnih korakov in tekanja od vrat do vrat, saj so slednje nadomestili preprosti, hitri in učinkoviti elektronski postopki. Kaj to pomeni za državljane, možne uporabnike tega spletnega stičišča bo Mateji Brežan povedal generalni direktor Geodetske uprave RS, Tomaž Petek.
V tokratni svetovalni oddaji smo poiskali nekaj nasvetov, kako prihraniti pri ogrevanju stanovanja in pri porabi električne energije. Naš gost bo Tomislav Ličen, vodja novogoriške energetsko svetovalne pisarne, s katerim se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
V tokratni svetovalni oddaji bomo predstavili aktualne razpise Eko sklada. Konec leta je namreč Eko sklad objavil nekaj novih razpisov, pri nekaterih pa spremenil pogoje. Z nami bo Tomislav Ličen, vodja novogoriške energetsko svetovalne pisarne. Z njim se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
Z novim letom lahko upravičenci uveljavljajo znižano trošarine za gorivo, ki se uporablja za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije ter vozil prirejenih za prevoz čebeljih panjev, že ob samem nakupu goriva. Zadnjih dvajset let je bilo namreč drugače: pravico do vračila plačane trošarine za gorivo so morali kmetje uveljaviti s predložitvijo zahtevka. Praksa bo pokazala, ali je nov način boljši in ugodnejši. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala s svetovalcem za kmetijsko tehniko pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana Marjanom Dolenškom.
V tem tednu so koprski policisti poročali o treh primerih medvrstniškega nasilja na osnovnih šolah, po nedavnem hujšem primeru, ki se je zgodil v Šmarjah. Tako stroka kot na šolah že dlje časa zaznavajo več primerov nasilja med otroki in mladostniki, zlasti po obdobju šolanja na daljavo, ko je bilo tudi manj socialnih stikov. Zakaj prihaja do tovrstnih primerov nasilja, kdaj poiskati strokovno pomoč, kako tovrstni dogodki vplivajo na celotno skupnost, v pogovoru z direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Istre, Vesno Starman.
V današnji svetovalni oddaji je bil gost trener Jan Hrvatin. Pogovarjali smo se o eni najpogosterjših novoletnih zaobljub, to je kako se spraviti v dobro telesno pripravljenost. Kako začeti? Zakaj ne smemo ne preceniti ne podceniti naših zmogljivosti, zakaj je pomembno gibanje na prostem tudi v hladnem delu leta?
V tokratni svetovalni oddaji bomo med drugim slišali, kateri škodljivci bodo v prihodnjem letu pretili kmetijskim kulturam. Naš gost bo vodja oddelka za varstvo rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, Ivan Žežlina. Oddajo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Jesen ni samo čas obiranja in spravila pridelkov, ampak je tudi priložnost za bogatenje in dopolnjevanje naših obdelovalnih površin, predvsem sadovnjakov. Kajti zdaj je primeren čas za sajenje sadnega drevja, ker so tla še dovolj topla. Sicer pa sadimo lahko vse sadne vrste in jesensko sajenje je boljše od pomladanskega, saj se rastlina bolje ukorenini, je v pogovoru z Valterjem Pregljem med drugim poudarila Sara Spačal Dovžak iz Drevesnice Bilje, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.
Zakaj ne bi v novo leto vstopili z željo in namero, da izboljšamo medsebojne odnose? Negovanje medsebojnih odnosov pomembno vpliva na naše počutje, psihično in fizično. Če ne prej, se tega zavemo, ko postanejo ti odnosi tako rečeno toksični. A to ne pride samo od sebe. K temu bistveno pripomoremo sami, morda bolj kot s tem, da jih sprožamo, jim prosto pot dajemo s pasivnostjo v odnosu. Naša gostja bo družinska terapevtka Melita Kuhar, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja, diplomirana socialna delavka, avtorica več knjig, Koprčanka, ki že vrsto let družinam in posameznikom pomaga v svoji Svetovalnici v Ljubljani.
Čeprav nas bolečina največkrat opozori na dogajanje v telesu, pa nam kronična bolečina lahko temeljito spremeni življenje. Nevromodulacija je skupno ime za različne oblike terapij, s katerimi na določen način vplivamo na živčni sistem in se učinkovito uporablja za zdravljenje kronične neobvladljive bolečine. O tem bomo govorili v tokratni oddaji. Naše gostje bodo asist. dr. Zala Kuret, spcialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, Nika Bolle, specialistka klinične psihologije, obe iz Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča, osebno zgodbo pa bo z nami delila Tanja Hartman. Z njimi se bo pogovarjala Lucija Fatur.
Z višanjem starosti ob upokojitvi se povečuje tudi delež delovno aktivnih žensk, starejših od 50 let. To so leta, ko se ženske neizogibno soočijo s hormonskimi spremembami, ki napovedujejo vstop v obdobje menopavze. Gre za osebne in zasebne težave, ki pa jih ženske neizbežno prinesejo tudi s seboj na delovno mesto. Ne gre samo za počutje, gre tudi za simptome, ki lahko vplivajo na delovne procese in odnose med sodelavci. Ali bi nadrejeni oziroma delodajalec moral vse to upoštevati, razumeti ali celo prilagoditi naloge? Kako lahko v delovnem okolju ustvarimo primerno vzdušje, s čimer bi uresniili tudi skrb za zdravje starejših sodelavcev? K pogovoru smo povabili Magdaleno Fabčič, univ. dipl. biologinjo in izkušeno svetovalko za izzive srednjih let.
Dude so majhen pripomoček, ki lahko otroka zelo pomiri, staršem pa podari nekaj brezskrbnih trenutkov. Toda, ali je uporaba dude dobrodošla, dovoljena ali celo škodljiva? Kakšne so prednosti in kakšne posledice uporabe dude, bo pojasnila logopedinja Jasmin Podveršič, s katero se je pogovarjala Elena Husu. Oddajo so pripravili kolegi na Radiu Trst A.
Ob zaključevanju oktobra, meseca požarne varnosti, smo v svetovalno oddajo povabili Erika Markoviča, vodjo preventive Gasilske brigade Koper. Pozornost smo namenili požarni varnosti doma in v avtomobilih. Kot bo pojasnil, so ključ skrbne preventivne dejavnosti, svetoval pa bo tudi, kako ukrepati, če do vžigov ali požara v gospodinjstvu pride. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o svetu, v katerega nas potegne prekomerna oziroma neprimerna uporaba računalniških tehnologij. Različne aplikacije nas vabijo v neprestano drsenje po zaslonu, iskanje odzivov, všečkanje, stalno pričakovanje sporočil. Zakaj govorimo o zasvojenosti? Ker so vsi ti odzivi, ki jih od nas pričakuje splet (ne le mi od njega) povezani tudi z delovanjem možganov. Ti ob uresničitvi naših pričakovanj sproščajo hormone sreče. Najbolj ranljivi so otroci in najstniki, ki pogosto bolj ali manj resne čustvene težave sproščajo in tudi rešujejo v virtualnem okolju. Slednje pa je že del našega vsakdana, zato je eno od vprašanj, ki smo ga postavili našemu sogovorcu dipl. soc. delavcu Janezu Arhu, strokovnemu delavcu in svetovalcu iz Centra Logout Izola, kako najti konsenz oziroma ravnovesje?
Neveljaven email naslov