Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ministrstvo za okolje in prostor ter Geodetska uprava Republike Slovenije sta zaključila 6-letni Program projektov eProstor, ki so postavili ključne temelje za nadaljnji razvoj geodezije, prostorskega načrtovanja in graditve objektov. Znotraj projekta so bile informacijsko prenovljene nepremičninske evidence in s tem vzpostavljena enotna informacijska rešitev, ki omogoča sodobno delovanje nepremičninskega sistema in predstavlja enotno osnovno državno prostorsko infrastrukturo. S popolno digitalizacijo obsežnih zbirk prostorskih podatkov tako ni več nepotrebnih korakov in tekanja od vrat do vrat, saj so slednje nadomestili preprosti, hitri in učinkoviti elektronski postopki. Kaj to pomeni za državljane, možne uporabnike tega spletnega stičišča bo Mateji Brežan povedal generalni direktor Geodetske uprave RS, Tomaž Petek.
532 epizod
Svetovalna oddaja na Radiu Koper je namenjena vsem, ki bi radi vedeli in izvedeli kaj več in ki bi radi na svoja vprašanja slišali jasen odgovor. Vsak četrtek med 10.00 in 10.30 obravnavamo teme, ki so del našega vsakdana, in z različnimi strokovnjaki iščemo način, kako iz problema narediti izziv. Bodite del oddaje tudi vi. Postavite nam vprašanje zdaj!
Ministrstvo za okolje in prostor ter Geodetska uprava Republike Slovenije sta zaključila 6-letni Program projektov eProstor, ki so postavili ključne temelje za nadaljnji razvoj geodezije, prostorskega načrtovanja in graditve objektov. Znotraj projekta so bile informacijsko prenovljene nepremičninske evidence in s tem vzpostavljena enotna informacijska rešitev, ki omogoča sodobno delovanje nepremičninskega sistema in predstavlja enotno osnovno državno prostorsko infrastrukturo. S popolno digitalizacijo obsežnih zbirk prostorskih podatkov tako ni več nepotrebnih korakov in tekanja od vrat do vrat, saj so slednje nadomestili preprosti, hitri in učinkoviti elektronski postopki. Kaj to pomeni za državljane, možne uporabnike tega spletnega stičišča bo Mateji Brežan povedal generalni direktor Geodetske uprave RS, Tomaž Petek.
Na področju obravnave vseh oblikov rakov, tudi krvnih, se je v zadnjem desetletju zelo veliko premaknilo. Zlasti po uvedbi nekaterih tarčnih zdravil. Letno v Sloveniji za eno od oblik krvnega raka zboli 900 ljudi, na Goriškem okrog 50. Krvnih rakov je veliko vrst in njiova pogostnost se povečuje. Veliko pa je medicina naredila tudi na področju zdravljenja. Ingrid kašca Bucik gosti primarijko dr. Natašo Fikfak, specialistko interne medicine in hematologije.
15. oktobra smo obeležili mednarodni dan zdravih dojk, sicer pa je vsako leto najbolj rožnat mesec prav oktober. Vsako leto za rakom dojk na novo zboli več kot 1300 oseb, med njimi nekaj dest moških. Dokazano je, da obvladovanje dejavnihov tveganja bistveno pripomore z zmanjšanju pojavnosti. Glavnino teh dejavnikov imamo v svojih rokah. Z nami bodo predsednica slovenskega združenja za boj proti raku dojk Tanja Španić,Europa Donna, dr. Marko Hočevar z Onkološkega inštituta, kirurg iz izolske bolnišnice Tomaž Jakomin, ki je predsednik Obalnega društva za boj proti raku, z nami bo tudi upokojena citopatologinja ter pobudnica številnih preventivnih dejavnosti in skupin za samopomoč Jadranka Vrh Jermančič. Svojo zgodbo nam bo zaupala Rosana Sosič.
Kako zagotoviti otrokom in mladostnikom aktivno okolje, je bila tema mednarodne znanstvene konference, ki je potekala v Portorožu. Že deseto leto jo organizira Znanstveno-raziskovalno središče iz Kopra v sodelovanju s štirimi fakultetami, Združenjem za pediatrijo, Zdravstvenim domom iz Maribora in Skupnostjo vrtcev Slovenije. Konferenca je namenjena proučevanju različnih vidikov gibalnega razvoja otrok, izzivih stroke, pa tudi izmenjavi dobrih praks. Zakaj je pri otrocih in mladostnikih pomembno gibanje, kako neaktivnost lahko vpliva na zdravje, čustveno in socialno dozorevanje, v pogovoru z dr. Radom Pišotom.
Po podatkih spletne ankete Zveze potrošnikov Slovenije, je tretjina mladih do 30. leta že najela kredit. Najpogosteje gotovinskega, le polovica pa je pred odločitvijo primerjala ponudbo različnih bank. Brez poroka večinoma ne bo šlo, ugotavljajo na zvezi. Več pa bo v svetovalni oddaji povedala strokovnjakinja, Vodja projektov na področju bančništva na ZPS, Alina Meško. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Lastniki nepremičnin bodo lahko kmalu izvedeli, kakšno informativno vrednost je izračunala Geodetska uprava. V oktobru se bo začela predstavitev predlogov modelov vrednotenja nepremičnin. Tako se Gurs in lokalne skupnosti pripravljajo na 1.april prihodnje leto, ko naj bi dobili novo množično vrednotenje. Tjaša Škamperle se je v Kopru na prvi predstavitvi o tem pogovarjala z Lidijo Stebernak z Geodetske uprave.
Na svetu se vsake štiri sekunde pojavi nov bolnik z demenco. To je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen. V Sloveniji ima Alzheimerjevo bolezen okoli 20 tisoč ljudi, zdravi pa se jih komaj četrtina. Zaradi staranja prebivalstva se pogostost demence in Alzheimerjeve bolezni zelo hitro povečuje. Mednarodno združenje za Alzheimerjevo bolezen je september določilo za mesec ozaveščanja o demenci.
Za šolarje se je po daljšem poletnem oddihu začelo novo šolsko leto. V teh dneh se privajajo na nove urnike in naloge, ki jih čakajo, izbirali pa bodo tud med različnimi obšolskimi dejavnostmi. Te naj otroke in mladostnike predvsem veselijo, saj je to lahko dobra motivacija tudi za druga področja, nam je v pogovoru v svetovalni oddaji med drugim povedala psihologinja dr. Sonja Čotar Konrad iz Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. V oddaji pa tudi o tem, koliko časa naj šolarji namenijo dejavnostim izven šole, kako opazimo preobremenjost, pa tudi o učnih navadah in kako dosežemo samostojnost pri opravljanju domačih nalog ali učenja.
Naš gost v svatovalni oddaji Radioa Koper je direktor koprske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, dr. Milan Krek. Mateja Brežan ga je k mikrofonu povabila po fekalnem onesnaženju kopalne vode v Žusterni. Več dest ljudi je v minulih dneh zaradi zdravstvenih težav na inštitutu poiskalo pomoč, kjer so jih opremili tudi z informacijami o tem, kakšne posledice lahko pustijo bakterijske okužbe na ljudeh še v prihodnjih tednih.
Poletje nas - zdravstveno gledano - vedno postavlja pred izzive. Poleg slabega počutja zaradi občutljivosti na visoke temperature, so tu opekline, alergijske reakcije, piki in ugrizi žuželk, dehidracija, manjše odrgnine ali ureznine. Kdor se želi dobro pripraviti na dopust, ne glede na to ali je ta v gorah ali na morju, upošteva tudi napotke zdravnikov o tem, katere pripomočke in zdravila vzeti s sabo. Ker pa smo Slovenci po potrošnji zdravil kar precej blizu evropskega vrha, prav tako pa tudi po količini zdravil, ki jih zavržemo, danes pozivamo k smotrnemu razmisleku tudi z našo sogovornico, zdravnico družinske medicine, Ljubico Kolander Bizjak. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Enote zavoda za zdravstveno zavarovanje imajo z izdajo evropskih kartic zdravstvenega zavarovanja veliko več dela prav v juniju in juliju. Rok štirih delovnih dni od naročila do izdaje se tako lahko podaljša. Evropska kartica velja v državah Evropske unije, evropskega gospodarskega prostora in Švice, lahko pa jo uporabljamo tudi v vseh državah, s kateririmi ima Slovenija sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju. Med posebnostmi so turistične ambulante na Hrvaškem. Več pa Mateja Brežan s sogovornico Biljano Erdelič, svetovalko in pravnico s koprske enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Mnogi družinski zdravniki in pediatri zdravstvenih domov v slovenski Istri so tudi letos poleti dodatno in izven svojega rednega delovnega časa angažirani v poletnih oziroma turističnih ambulantah. V svetovalni oddaji se bomo pogovarjali z Markom Grdino, pomočnikom direktorja Zdravstvenega doma Piran. Piranska občina je turistično najbolj polna v teh mesecih, številni tako slovenski kot tuji turisti pa po zdravniško pomoč prihajajo tudi z letovanja v hrvaški Istri. Kako so po občinah organizirane turistične in urgentne ambulante v poletnih mesecih in komu točno so namenjene? K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Institut zagovorništva otrok je od leta 2017 uzakonjen in predstavlja del rednih nalog varuha človekovih pravic. Omogoča, da so otroci v postopkih pred organi države in drugih zadevah slišni, in upošteva njihovo mnenje, kot to zahteva Konvencija o otrokovih pravicah. Primeri zagovorništva z območja Krasa, Notranjske in Južne Primorske po številu niso med številčnejšimi. Ta institut v tej regiji še ni dovolj prepoznan, ugotavljajo pri Varuhu, zato njegovo dodano vrednost posebej predstavljajo tudi strokovni javnosti. V Kopru je bila Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o cepljenju. S pomočjo cepiv smo v zadnjem stoletju učinkovito zamejili številne nalezljive bolezni, kljub njihovi uspešnosti pa se zadnja leta pojavljajo novi dvomi o varnosti cepiv. Kakšni so ideološki, nevrokognitivni in evolucijski pogledi na odnos do cepljenja in zakaj morajo zdravniki in zdravstveni delavci svojo komunikacijo ponesti zunaj ambulant na splet, bosta povedala dr. Andrea Grignolio in pediater ter imunolog dr. Marko Pokorn. Z njima se je v začetku junija v oddaji Vroči mikrofon pogovarjala novinarka Maja Stepančič.
Šolsko leto se je izteklo, učenci in dijaki pa so že zakorakali v poletne dogodivščine. Mladi veliko pozornosti namenjajo uporabi novih tehnologij, ob tem pa jih je tudi med počitnicami dobro spomniti na pasti in tveganja, s katerimi se lahko srečujejo. Poletje je za mladostnike tudi čas številnih zabav in dogodkov, ki pomenijo priložnost za pitje alkohola. Ker se v mladostniškem obdobju možgani intenzivno razvijajo, lahko pitje alkohola v tem obdobju vodi v številne negativne posledice. O tem smo se v svetovalni oddaji pogovarjali s strokovnimi delavci Logouta in mladinskimi uličnimi delavci New Preventa.
V svetovalni oddaji bomo govorili o srčnem popuščanju. To je bolezen sodobnega časa in je v stalnem porastu. Še bolj zaskrbljujoči so podatki o umrljivosti, ki je relativno hitra po diagnozi. Med pomembnimi vzroki je tudi visok krvni tlak. In po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima v Sloveniji povišan krvni tlak že skoraj vsak drugi odrasel, bolezen pa se vedno pogosteje pojavlja tudi pri mladostnikih. Več - tudi o tem, kako naj se ne zgolj srčni bolniki, temveč VSI pripravimo na visoke temperature poleti - pa nam bo v nadaljevanju povedal specialist interne medicine, Dorjan Marušič. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji bomo več izvedeli o redki, kronični in neozdravljivi avtoimunski bolezni Miasteniji gravis. Pravimo ji tudi Goldflamova bolezen in prizadene živčno-mišični stik skeletnih mišic. Je dejansko posledica napake v prenosu živčnih impulzov do mišic. Zanjo je značilna spreminjajoča šibkost in utrudljivosti skeletnih mišic telesa. Pri ženskah se pojavlja 2-krat pogosteje kot pri moških, vrh incidence je okrog 30. leta starosti pri ženskah in okrog 50. leta pri moških. Zbolijo približno 3 osebe na 100.000 ljudi. Z nami bosta danes ob 10.00 predsednica Združenja bolnikov z miastenijo gravis in kongenitalnim miasteničnim sindromom Saša Ciber in podpredsednica Darja Pugelj, obe bolnici s to boleznijo. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Tokratno svetovalno oddajo posvečamo telesni vadbi v nosečnosti in po porodu. Katera vadba je primerna, koliko krat na teden je priporočljiva in kateri so znaki za alarm, da je bolje z njo prenehati, so le nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili fizioterapevtki v novogoriškem Centru za krepitev zdravja Dragani Bičič. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn.
"Če menite, da je vaše razmerje v težavah, imate verjetno prav. Kljub temu pa se lahko mnogo problemov reši." Tako med drugim v poglavju reševanja odnosa pojasnjuje univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka Melita Kuhar, ki bo naša sogovornica v tokratni svetovalni oddaji. Vprašali jo bomo, ali to drži, tudi ko v zakon pride nezvestoba. Ali je kaj lažje, če gre za avanturo ene noči in ne, na primer, za dolgotrajno prevaro? Je zamera tista, ki kroji reševanje zakona ali bolj osebna prizadetost? To je le nekaj vprašanj. Veliko več jih bomo odstrli v naslednjih minutah. Z Melito Kuhar se bo pogovarjala Mateja Brežan.
V Evropi je več naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa. Okuženo območje se razprostira od Skandinavije čez Poljsko, Nemčijo, Češko, Slovaško, Avstrijo, Madžarsko, Slovenijo in Hrvaško. V Sloveniji so okuženi klopi zlasti na Gorenjskem in Štajerskem, sledijo Notranjska, kočevsko in novomeško območje. Zadnja leta so se okuženi klopi pojavili tudi na območjih postonjske, ilirskobistriške, sežanske občine in na Goriškem. Z Lymsko boreliozo pa so klopi lahko okuženi po vsej državi. Zanjo cepiva ni, se pa ob zgodnjem odkritju bolezen dobro zdravi z antibiotiki. Zdravila proti klopnemu meningoencefalitisu pa ni, najbolj zanesljiva zaščita je cepljenje. Nov pravilnik o programu cepljenja uvaja nekatere subvencije, prav tako pa so se za ta korak odločile nekatere občine. Oddajo je pripravila Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o ščitnici. Ščitnica je majhna, a za pravilno delovanje telesa zelo pomembna žleza, ki se nahaja pred sapnikom na spodnjem delu vratu. Njeno delovanje vpliva na normalno presnovo in na delovanje domala vseh telesnih organov. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje o porabi zdravil v Sloveniji leta 2016 je bilo od zdravil za bolezni ščitnice takrat največji delež števila receptov in stroškov pripadal zdravilom za zdravljenje hipotiroze. Največkrat so jih predpisovali v Obalno-kraški regiji. Z nami je strokovnjak, specialist interne medicine Janez Zaveljcina iz Bolnišnice Sežana. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Neveljaven email naslov