Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Razgledi in razmisleki

703 epizod

Razgledi in razmisleki

703 epizod


Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.

26.01.2017

Michael Dudok de Wit: Rdeča želva

V Art kino mreži se te dni vrti Rdeča želva, animirani celovečerni prvenec Nizozemca Michaëla Dudoka de Wita, ki je že za svoja prejšnja dela požel vrsto najvišjih priznanj v svetovnem merilu – za svoj ganljiv film Oče in hči iz leta 2000 na primer oskarja in glavni nagradi na festivalih v Annecyju in Clermont-Ferrandu. Rdeča želva pa mu je med drugim prinesla nagrado mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI in nagrado mladinske žirije na lanskem Ljubljanskem filmskem festivalu, film je poleg tega nominiran za oskarja. Z avtorjem se pogovarja Tesa Drev.


07.01.2017

Juanna Adcock in Albert Forns

Na Pisateljskem odru letošnjega Knjižnega sejma so nastopili tudi tuji gostje. Med njimi sta bila škotska avtorica mehiških korenin Juana Adcock in katalonski pisatelj Albert Forns. Oba sta bila na obisku v Sloveniji kot gosta Slovenskega društva pisateljev v okviru projekta Literarna Evropa v živo. Projekt pripravlja 17 partnerjev iz 13 držav in prek različnih dogodkov podpira obetavne avtorje. Izbranih je bilo deset pisateljev, med izbranci pa sta bila gosta, s katerima se je Andrej Rot pogovarjal za oddajo Razgledi in razmisleki.


19.01.2017

Razgledi in razmisleki - Matjaž Vipotnik

Oddajo Razgledi in razmisleki posvečamo nedavno preminulemu umetniku Matjažu Vipotniku, grafičnemu oblikovalcu. Doktor Peter Krečič je o njegovem ustvarjanju in o pomenu njegovih grafičnih rešitev napisal daljše besedilo, ki ga, malo skrajšanega, objavljamo v današnji oddaji. Matjaž Vipotnik se je rodil leta 1944. S svojimi svežimi oblikovalskimi idejami se je pojavil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, nato pa je temeljno zaznamoval slovensko grafično oblikovanje z gledališkimi plakati, pa tudi s scenografijami, celostnimi podobami institucij, oblikovanjem knjig. Izdelki Matjaža Vipotnika so nepogrešljivi del naše preteklosti, pa tudi nekdanje Jugoslavije, nekateri pa so segli tudi po svetu vse do Kitajske. Pred štirimi leti je Matjaž Vipotnik dobil Prešernovo nagrado za življenjski opus.


12.01.2017

Razgledi in razmisleki - Saša Vuga o radijski igri

Oddajo Razgledi in razmisleki namenjamo nedavno umrlemu pisatelju, akademiku Sašu Vugi, avtorju številnih romanov, pa tudi scenarijev in radijskih iger. Ob predvajanju Vugovih radijskih dram: Bernardek, Silvestrovo črepinj in Maistrova najdaljša mariborska noč, se je režiser Aleš Jan pogovarjal z avtorjem. Iz pogovorov je mogoče razbrati predvsem Vugovo izjemno spoštovanje slovenskega jezika, erudicijo, občutek za trdno dramaturgijo in ravnovesje ter poznavanje radijskega medija, s katerim se je začel seznanjati že zgodaj. Ko je bil še zelo mlad, je Saša Vuga nekaj let delal kot bralec na takratnem radiu Ljubljana. Razmisleki enega najprodornejših umov zadnjega obdobja v oddaji Razgledi in razmisleki, torej.


29.12.2016

Razgledi in razmisleki: Isabelle Wery

V zadnji oddaji Razgledi in razmisleki v letu 2016 se predstavlja Isabelle Wéry, belgijska pisateljica, igralka in avtorica besedil za gledališče. Tako za igralske kreacije kot za pisanje je prejela več nagrad, za roman Razkoščičena Marilyn: Evropsko nagrado za književnost. Knjigo imamo tudi v slovenščini, prevedla jo je Mateja Seliškar Kenda, na predstavitev knjige v Ljubljani pa je prišla avtorica sama. Takrat je Tadeja Krečič z Isabelle Wéry posnela pogovor, ki mu bomo prisluhnili v oddaji.


22.12.2016

Manolo Cruz, igralec in režiser

Igralec Manolo Cruz je zaigral v stotinah filmov in gledaliških predstav kolumbijske produkcije. Vloge so mu prinesle slavo, ne pa tudi osebnostne izpolnitve. Kot je povedal v pogovoru za Radio Slovenija, je zato začel razvijati zamisel za svoj avtorski film, v katerega bo vdahnil svojo dušo. Najprej je napisal scenarij za film Med morjem in zemljo in – da bi prispeval k produkciji filma – iz ZDA celo uvažal avtomobile. Med morjem in zemljo je film o brezpogojni materinski ljubezni, o telesnih omejitvah in svobodi duha; Manolo Cruz ga je tudi režiral. Za pretresljivo čustveno dramo je na 27. ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu Liffe prejel nagrado občinstva, s katero so ga nagradili tudi gledalci festivala Sundance. Z Manolom Cruzom se je pogovarjal Urban Tarman. Foto: Iztok Dimc


15.12.2016

Dobra žena Mirjana Karanović

Srbska igralka Mirjana Karanović ima za sabo bogato življenjsko pot. V 80. in 90. letih je zaigrala v filmih Emirja Kusturice in desetletje kasneje upodobila ženske, ki so jih zaznamovale vojne na območju nekdanje Jugoslavije. Dobra žena je njen scenaristični in režijski prvenec, s katerim dokazuje, da obetavni avtorji prvencev niso le mladi ustvarjalci in ustvarjalke. Z Mirjano Karanović smo se pogovarjali med ljubljanskim filmskim festivalom Liffe, na katerem je za Dobro ženo prejela glavno nagrado mednarodne žirije, vodomca. Vabljeni k poslušanju! Foto: Iztok Dimc


08.12.2016

Bob Dylan, Nobelov nagrajenec

Bob Dylan, Nobelov nagrajenec Odločitev Švedske akademije, da podeli Nobelovo nagrado za književnost ameriškemu pesniku in glasbeniku Bobu Dylanu, je bila prvovrstno presenečenje. Dylan je sicer kotiral na stavnicah, toda tudi tisti, ki so navijali zanj, najverjetneje niso pričakovali, da bo končal v družbi Tagoreja, Thomasa Mann, Eliota, Camusa, Andrića, Singerja, Oeja, Becketta ter drugih vrhunskih avtorjev 20. in 21. stoletja. Zato sta gosta v oddaji Razgledi in razmisleki (pesnika in prevajalca Matej Krajnc in Uroš Zupan) tik pred podelitvijo najuglednejše nagrade na svetu odgovorila na vprašanje, ali si Dylan nagrado res zasluži, in če ja, zakaj. Z njima se je pogovarjal, v živo, Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Albie Cullen


24.11.2016

Razgledi in razmisleki: DARIO FO IN TRŽAŠKO GLEDALIŠČE

Ob poudarjenem gostovanju Italije na 32. Slovenskem knjižnem sejmu in dober mesec po smrti nobelovca Daria Foja, enega najbolj priljubljenih, a tudi osovraženih italijanskih gledališčnikov, smo oddajo Razgledi in razmisleki posvetili njegovi navzočnosti v Trstu. Srečanj z njim in njegovimi igrami se spominja teatrologinja Bogomila Kravos, prevajalka najpomembnejše Fojeve igre Burkaški misterij. V studio jo je povabil Vlado Motnikar


01.12.2016

Predstava Utopia - Arheologija raja

Gledališko sezono v Mali Drami je letos odprla predstava Utopia - Arheologija raja. Gre za zelo posebno uprizoritev, ki se sprehaja na tanki meji med življenjem in smrtjo, med zemeljskim, fizičnim obstojem in večnostjo. Režiser Jan Krmelj je predstavo označil kot spev neobstoječemu, pri katerem gre za praznovanje domišljije, sanjskega in Lepote. Z njim se je v oddaji Razgledi in razmisleki pogovarjala Ana Rozman, pridružil pa se jima je tudi eden izmed glavnih igralcev, Aljaž Jovanović.


24.11.2016

Rara - Dario Fo in tržaško gledališče

V živo z 32. slovenskega knjižnega sejma Ob poudarjenem gostovanju Italije na Slovenskem knjižnem sejmu in dober mesec po smrti nobelovca Daria Foja, enega najbolj priljubljenih, a tudi osovraženih italijanskih gledališčnikov, se nobelovca in njegovih stikov s tržaškim gledališčem v pogovoru z Vladom Motnikarjem spominja teatrologinja Bogomila Kravos, prevajalka najpomembnejše Fojeve igre Burkaški misterij.


17.11.2016

O latvijski kinematografiji

Oddaja je tokrat namenjena manj znani evropski kinematografiji - latvijski; njeno zgodovino, pomembne ustvarjalce, prelomne dogodke in sedanje dileme v zapisu predstavlja filmski poznavalec, režiser, scenarist in pisatelj Tone Frelih. na fotografiji: podoba iz filma latvijskega režiserja Aleksandrsa Rusteikisa Medvedji brlog


10.11.2016

Misliti spomenik urbanim vstajam

Misliti spomenik urbanim vstajam je naslov razstave, ki sta jo v okviru raziskovalnega in umetniškega projekta zasnovala Gal Kirn in Niloufar Tajeri in je trenutno na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. V zadnjih petdesetih letih smo priča večanju količine urbanih vstaj, ki vnašajo veliko nelagodja v obči politični in medijski diskurz. Nemiri ali izgredi, kakor jih imenujejo v medijih, so predstavljeni s spektakularnimi podobami nasilja: goreči avtomobili, spopadi s policijo, plenjenje trgovin in gmotna škoda. Kot pove že samo ime, so izgredniki ljudje, ki naj ne bi znali misliti, še manj pa komunicirati politično. Ključno je zgolj dejstvo njihovega (ne)jezika, nasilja. Skozi to prizmo se urbane vstaje izkažejo za lahek plen moraliziranja in kriminalizacije, ki ne prihaja zgolj s strani represivnega aparata države (policije), kot bi pričakovali, ampak tudi s strani državnih intelektualcev in mnenjskih voditeljev, ki v urbanih izgredih vidijo le impotentno jezo izključenih in realizacijo potrošniških želja s plenjenjem. Na tem mestu se pojavi vprašanje: zakaj bi se skušali spominjati nečesa, kar v družbo vnaša disenz, ki družbo pravzaprav ruši? Ne le da urbane vstaje revnih predmestij do sedaj empirično še niso dobile spomenika, tu naletimo na globlji epistemološki problem spomina na sam disenz. Ali ni ključni cilj spomenika in spominjanja grajenje kolektivne zavesti, ki naj bi doprinesla k strpnejšemu in bolj spravnemu življenju? A če vzamemo urbane vstaje resno kot vnašanje preloma in disenza, ki ima potencialne detonacijske učinke na revolucionarna gibanja in drugačno prihodnost, moramo hkrati postaviti tudi vprašanje (ne)mogočega spomina nanje. Tej razstavi gre za premislek spomina, ki prelamlja s prevladujočimi miselnimi shemami in spektakularizacijami nasilja. Izhodiščna teza razstave je, da mora forma spomenika zaobjeti, misliti, »reprezentirati«, priti blizu sami formi vstaje. Skromen prispevek k mišljenju »disenzualnega spomenika disenzu« ali prelomnega spomenika prelomu tako namesto podajanja stabilnosti in konsenza, ki naj bi le predstavil neko marginalizirano skupino na marginaliziranem kraju, raje išče strategije, ki gradijo živeči arhiv, ki intervenira v sedanjost. Na kakšen način je mogoče narediti mehanizme izkoriščanja in izključevanja vidnejše in na kakšen način je mogoče celo sprožiti solidarnost med tako nevidnimi skupinami na tako različnih krajih? To so nekatera od osrednjih vprašanj raziskovalnega in umetniškega projekta Misliti spomnik urbanim vstajam, več o tem je v pogovoru s Petro Tanko povedal Gal Kirn. Vabimo vas k poslušanju!


03.11.2016

Dominik Graf

Mesec oktober je bil v Kinoteki posvečen nemškemu filmu, še posebej retrospektivi filmov režiserja Dominika Grafa. Graf se je rodil leta 1952 in je študiral na münchenski univerzi za film in televizijo. Najprej je posnel nekaj filmov v tradiciji tako imenovanega avtorskega filma, potem pa je delal za televizijo in snemal žanrske policijske filme, trilerje, kriminalke, do zdaj našteje že kakih sedemdeset režij. Leta 2014 je bil njegov film Ljubljeni sestri izbran, da bi se potegoval za najboljšega tujejezičnega oskarja. V Nemčiji je dobil številne nagrade. Dominik Graf se žanrom v nemškem filmu posveča poglobljeno, piše članke, svoje poglede razlaga v pogovorih, ki jih je objavil v knjigi. Enega zadnjih je posnela Tanja Petrič za oddajo Razgledi in razmisleki, ko je Dominik Graf prejšnji mesec obiskal Ljubljano.


27.10.2016

Ahmed Burić

Gost oddaje bo bosanski pesnik, esejist in prevajalec Ahmed Burić, rojen leta 1967 v Sarajevu. Je eden bolj angažiranih novinarjev in intelektualcev z območja nekdanje Jugoslavije, znan po pronicljivih kolumnah in interpretacijah dogajanja doma in v svetu. Prvo pesniško zbirko Bog tranzicije je izdal leta 2004, sledili sta zbirki Solze nafte in krvi ter Materni jezik, v slovenščini pa je pred nekaj mesecev izšel izbor iz njegove poezije z naslovom Vrata raja. In tudi sam prevaja sodobno slovensko literaturo. Z njim se je pogovarjal Vlado Motnikar. fotografija je iz osebnega arhiva Ahmeda Burića


20.10.2016

Lijana Dejak

V Razgledih in razmislekih objavljamo pogovor s prevajalko Lijano Dejak, letošnjo dobitnico Sovretove nagrade, najvišjega priznanja za književno prevajanje na Slovenskem, ki ga podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Lijana Dejak prevaja večinoma iz ruščine, pa tudi angleščine. Njen opus je obsežen, v njem najdemo najvidnejša imena ruske književnosti, kot so Mihail Bulgakov, Vladimir Sorokin, Varlam Šalamov ali folklorista Aleksander Afanasjev in Vladimir Propp. Konec leta 2015 se jim je pridružil še Jevgenij Vodolazkin, avtor romana Laurus. Prav za ta prevod prejme Lijana Dejak visoko priznanje. V obrazloživi Sovretove nagrade takole beremo: »Vodolazkin prinaša v Laurusu zgodbo ruskega zdravilca. Pripoved, navdihnjena s hagiografsko zvrstjo, je jasna, prečiščena, žlahtna, poseben prevajalski izziv pa prinašajo neredki stavki v stari cerkveni slovanščini in nekoliko prilagojeni srednjeveški ruščini, ki se prepletajo s prevladujočo knjižno ruščino. Prevajalski oreh, kako prenesti staro cerkveno slovanščino, je Dejakova reševala s »trubarjevsko« slovenščino. S to posrečeno izbiro je poustvarila vtis arhaičnosti in posvečenosti. Rezultat je besedilo, ki je svetlo v svoji preprostosti in hkrati žlahtno patinirano.« Lijano Dejak je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič.


13.10.2016

Srdjan Živulović, Pulitzerjev nagrajenec

Letošnja podelitev Pulitzerjevih nagrad 13.10.2016 v New Yorku bo še posebej slovesna, saj poleg izjemnih dosežkov v različnih kategorijah slavijo tudi stoletnico te pomembne nagrade. Med tokratnimi nagrajenci je tudi slovenski fotograf Srdjan Živulović; kot člana ekipe Reutersovih fotografov, ki so dokumentirali begunsko krizo, so ga nagradili za fotografijo, ki prikazuje kolono beguncev na nasipu nekje pri Rigoncah. Srdjana Živulovića je pred mikrofon odddaje Razgledi in razmisleki povabila Staša Grahek. foto: http://www.pulitzer.org/winners/photography-staff-reuters Srdjan Živulović, Thomson Reuters - 20. oktober 2015


06.10.2016

Muriel Barbery

Muriel Barbery, svetovno znana francoska pisateljica, je prejšnji mesec obiskala Slovenijo. Leta 2006 se je z romanom Eleganca ježa povzpela na vrh lestvice najbolj prodajanih leposlovnih del v Franciji, pa tudi v svetu; knjiga je bila prevedena v kakih štirideset jezikov. Pravkar je izšel slovenski prevod njene najnovejše knjige Življenje vilinov. Prav to knjigo je prišla Muriel Barbery predstavit slovenskim bralcem v Koper in v Ljubljano. V knjigarni Konzorcij se je za oddajo Razgledi in razmisleki z Muriel Barbery pogovarjala Nina Gostiša.


29.09.2016

Pogovor s španskim pisateljem Javierjem Cercasom

Španski pisatelj Javier Cercas je avtor številnih leposlovnih in esejističnih knjig. Za svoje delo je prejel več španskih nagrad, letos pa so njegov roman Prevarant kot najboljši tuji roman nagradili na Kitajskem. V slovenščini je izšlo njegovo delo Vojaki Salamine. V oddaji Razgledi in razmisleki bo avtor pripovedoval o svojem delu, vplivih in prepričanjih. Z njim se je pogovarjal Andrej Rot.


22.09.2016

Iztok Sitar o angažiranem stripu XX. stoletja na Slovenskem

V Galeriji Vodnikove domačije v Ljubljani je do vključno 2. oktobra na ogled razstava o angažiranem stripu XX. stoletja na Slovenskem. Razstavo z naslovom To je orožje je pripravil stripovski avtor in zgodovinar Iztok Sitar, svoje ugotovitve o angažiranem stripu pa je zgostil v publikaciji v slovenskem in angleškem jeziku ter z obilo vizualnega materiala. Več o morda nekoliko manj znanem pojavu v zgodovuini slovenske kulture je avtor povedal v oddaji Razgledi in razmisleki, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Tihomir Pinter


Stran 22 od 36
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov