Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Razgledi in razmisleki

704 epizod

Razgledi in razmisleki

704 epizod


Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.

22.09.2016

Iztok Sitar o angažiranem stripu XX. stoletja na Slovenskem

V Galeriji Vodnikove domačije v Ljubljani je do vključno 2. oktobra na ogled razstava o angažiranem stripu XX. stoletja na Slovenskem. Razstavo z naslovom To je orožje je pripravil stripovski avtor in zgodovinar Iztok Sitar, svoje ugotovitve o angažiranem stripu pa je zgostil v publikaciji v slovenskem in angleškem jeziku ter z obilo vizualnega materiala. Več o morda nekoliko manj znanem pojavu v zgodovuini slovenske kulture je avtor povedal v oddaji Razgledi in razmisleki, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Tihomir Pinter


15.09.2016

Dubrovka Ugrešić, nagrajenka Vilenice

Dubravka Ugrešić, letošnja nagrajenka Vilenice, je izjemno načitana avtorica, mojstrica kratkih zgodb in romanov, kritična opazovalka Hrvaške, ki jo je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zapustila kot politična disidentka, in sodobnega sveta. V pogovoru z Markom Goljo je povedala, kdaj ji je kot pisateljici najlepše in kdaj ji je bilo najtežje, razmišljala pa je tudi o dialektiki ženske emancipacije in politične korektnosti, o jugonostalgiji, položaju književnosti danes in o položaju svobodne književnice, na koncu pogovora pa je povedala, humorno, zakaj vztraja kot avtorica. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Ellen Elias-Bursać


08.09.2016

Matthijs van Boxsel - pogovor Tadeje Krečič z nizozemskim pisateljem

Nizozemski pisatelj Matthijs van Boxselje je poznan predvsem kot avtor Enciklopedije neumnosti, knjige, ki je prevedena v številne jezike. »Biti neumen je človeško,« pisatelj parafrazira znani pregovor. V pogovoru s Tadejo Krečič razlaga, kdaj se je prvič soočil z močjo besede »neumen« - v slabem in dobrem pomenu; kaj je neumnost in zakaj je neumnost, združena z inteligentnostjo, najstrašnejša. Se lahko neumnosti kdo izogne? Ne, ne more, ker je temeljno povezana z usodo človeške vrste.


01.09.2016

Fabula 2016 - Samira Kentrić

To bo zadnja izmed ponovljenih oddaj Razgledi in razmisleki, namenjenih letošnjemu festivalu Fabula – literature sveta. Prireditelji so tudi letos med drugimi gosti povabili slovenskega avtorja. To je bila ilustratorka in striparka Samira Kentrić, ki je opozorila nase že s knjigo Balkanalije. Njeno najnovejše delo Pismo Adni, objavljeno v okviru programa Mlada Fabula, zagotovo ne nagovarja samo mlajših bralcev; nasprotno, avtorica namreč upodablja stiske ljudi, ki živijo v vojni in ki bežijo pred njo v novo življenje. Več o svojem delu je Samira Kentrić povedala v pogovoru z Markom Goljo. na fotografiji: Samira Kentrić: Pismo Adni (www.festival-fabula.org)


18.08.2016

Fabula 2016 - Juan Gabriel Vásquez

Kolumbijski pisatelj, gost letošnje Fabule Juan Gabriel Vásquez, rojen v Bogoti leta 1973, je doštudiral pravo, na pariški Sorboni pa doktoriral iz latinskoameriške književnosti. Dolgo je bil kolumnist kolumbijskega dnevnika El Espectador. Poleg literature piše tudi eseje, prevaja in sodeluje z različnimi literarnimi revijami. Zvok stvari, ki padajo iz leta 2011 je avtorjev peti roman, za katerega je med drugim prejel literarno nagrado Alfaguara (2011) in International Dublin Literary Award (2014). Prevedli sta ga Tina Podržaj in Kristina Koritnik. S kolumbijskim pisateljem Juanom Gabrielom Vásquezom se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala Marjeta Drobnič, prevajalka in literarna poznavalka. na fotografiji: Juan Gabriel Vásquez www.festival-fabula.org/2016/


11.08.2016

Fabula 2016 - pogovor z Matthiasom Goeritzem

Gre za drugega iz niza ponovljenih pogovorov z osrednjimi gosti festivala Literature sveta, Fabula 2016. Matthias Göritz je šestinštiridesetletni nemški pisatelj, pesnik in prevajalec, rojen v Hamburgu. V pogovoru s Tanjo Petrič je pripovedoval o literarnem ustvarjanju, odnosu do Slovenije, vlogi in položaju umetnosti, predvsem pa o filmskem romanu Sanjači in grešniki, ki je nedavno izšel v slovenskem prevodu Mojce Kranjc pri Založbi Litera.


04.08.2016

Fabula 2016 - nizozemski pisatelj Cees Nooteboom

Avgustovske oddaje Razgledi in razmisleki namenjamo uglednim gostom letošnjega festivala Fabula – literature sveta. Najprej bomo objavili pogovor z nizozemskim pesnikom in pisateljem Ceesom Nooteboomom, osrednjim gostom letošnje Fabule. Cees Nooteboom, dvainosemdesetletni pesnik, pisatelj, potopisec in novinar, je eden izmed osrednjih literatov na Nizozemskem ta hip. V slovenščini imamo več njegovih knjig, v Razgledih in razmislekih pa se je s Tadejo Krečič pogovarjal predvsem o zadnji: Raj, izgubljeni. foto: EPA


21.07.2016

Razgledi in razmisleki - Peter Esterhazy

Oddaja Razgledi in razmisleki je posvečama pravkar preminulemu madžarskemu pisatelju, esejistu in dramatiku Petru Esterhazyju. Mednarodno uveljavljeni ustvarjalec sodi v vrh sodobne madžarske književnosti. Slovenski bralci ga poznamo po romanih Pomožni glagoli srca, Hrabalova knjiga, Ženske in Harmonia caelestis. Peter Esterhazy je bil pred dvema letoma gost festivala Literature sveta, Fabula 2014 in takrat se je z njim pogovarjala Jutka Rudaš. Prisluhnimo, kaj je imel Peter Esterhazy takrat povedati.


14.07.2016

Sebastiao Salgado

Brazilski fotograf Sebastiao Salgado je večino svojega življenja posvetil poročanju s kriznih žarišč. Dokumentiral je sušo v Sahelu, težke pogoje delavcev v brazilskih rudnikih zlata ter na naftnih vrelcih v Saudski Arabiji. Najbolj ga je zaznamoval genocid v Ruandi, zaradi katerega je, kot je dejal, zbolel na duši. Po nekajletnem premoru se je vendarle vrnil k fotografiji, tokrat k tistemu, kar človeku daje upanje, k naravi. Odpravil se je na popotovanje po svetu, na najbolj neobljudena področja našega planeta. Nastala je razstava Geneza, ki šteje 245 črno-belih fotografij in je na ogled v Mestnem muzeju ter v galeriji Jakopič v Ljubljani. O tem velikem fotografu in naravovarstveniku se je Ana Rozman za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala s kustosinjo razstave Marijo Skočir.


07.07.2016

Ljuba Prenner

Slovenska pisateljica in odvetnica Ljuba Prenner, izjemna, samosvoja in močna osebnost, se je rodila 19. junija 1906 na Fari pri Prevaljah. Bila je pripovednica, dramatičarka in publicistka. Po 4. razredu gimnazije se je zaposlila, se sama preživljala in pozneje dokončala gimnazijo in študij prava ter postala odvetinica v Ljubljani. Leta 1941 je končala doktorski študij prava in se kot članica Komunistične partije vključila v Osvobodilno fronto. V času okupacije je kot državna uradnica reševala zaprte Slovence iz italijanskih zaporov in taborišč. Leta 1942 je bila zaradi liberalnih ideji izključena tako iz Partije kot iz OF. Po vojni je kot odvetnica branila politične nasprotnike nove oblasti. Opozarjala je na nepravilnosti in nehumanost v montiranih sodnih postopkih. Prennerjevo so obtožili, da na procesih zagovarja protirevolucionarne elemente, zato so ji leta 1947 prepovedali opravljati odvetniško delo in jo izključili iz Društva slovenskih pisateljev. Aretirali so jo in jo leta 1949 poslali za dve leti na tako imenovano družbeno koristno delo v kazensko delovno taborišče za ženske. Ob sto deseti obletnici rojstva Ljube Prenner je bi v spominskem parku rodnih Prevalj odkrit njen spomenik - delo akademske kiparke Nace Rojnik. V sedemdesetih letih se je z Ljubo Prenner o njenem živlčjenju in delu pogovarjala Metka Smeh, poznamo jo bolj kot Meto Vajgl, izjemno zanimivo oddajo pa pbjavljamo v oddaji Razgledi in razmisleki.


30.06.2016

Prevajalec in bibliotekar Pablo Juan Fajdiga - prejemnik Lavrinove diplome

Oddajo namenjamo Pablu Juanu Fajdigi. Društvo slovenskih književnih prevajalcev mu je nedavno podelilo Lavrinovo diplomo za njegov estetsko dovršeni prevajalski opus ter za dejavno in plodno posredniško vlogo med slovensko in hispansko kulturo. Pablo Juan Fajdiga se je rodil slovenskim staršem – povojnim emigrantom v Argentini; v Buenos Airesu je doštudiral filozofijo, tam je živel do leta 1991, tik pred osamosvojitvijo pa je z enosmerno letalsko vozovnico prišel v Slovenijo, deželo svojih prednikov, in tu ostal. Najprej je delal v kulturnem uredništvu časnika Slovenec, takrat je začel prevajati kratko prozo južnoameriških avtorjev v slovenščino, nato se je lotil prevajanja slovenske književnosti v španščino. Dela kot bibliotekar v Slovanski knjižnici v Ljubljani. S Pablom Juanom Fajdigo se je pogovarjala Staša Grahek. fotografija: Vinko Avsenak http://dskp-drustvo.si/index.php/novice/objava/podelitev-lavrinove-diplome-za-leto-2016


16.06.2016

Maribor in Mariborčani

Pri Raziskovalni postaji ZRC SAZU Maribor in Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU je izšla monografija Maribor in Mariborčani, ki jo sestavlja štirinajst razprav z različnih znanstvenih področij. Monografija predstavlja prebivalstvo drugega največjega slovenskega mesta, posamezne etnične skupine, pomembne zgodovinske osebnosti, ob tem se poglobljeno dotika gospodarskega razvoja mesta in tudi izbranih kulturnih stvaritev, med njimi spomenikov. »Pričujoča znanstvena monografija predstavlja podobe Maribora in Mariborčanov, opozori pa tudi na bogastvo, raznolikost in zmogljivosti tega svojstvenega urbanega središča na Slovenskem ... « je v predgovoru zapisala urednica, dr. Maja Godina Golija, ki jo je v oddajo Razgledi in razmisleki povabila Simona Kopinšek. Razglednica iz l.1916 - Maribor prihodnosti


09.06.2016

RAZGLEDI IN RAZMISLEKI - Franco Supino

Na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru so maja pripravili mednarodni simpozij o transkulturnih vidikih švicarske književnosti. Ob tej priložnosti so gostili tudi švicarskega avtorja Franca Supina, ki v svojih delih obravnava srečevanje kultur in drugih različnosti ter predvsem priseljenstvo svojih protagonistov. Franco Supino se je rodil leta 1965 v švicarkem Solothurnu in kot otrok italijanskih staršev iz okolice Neaplja odraščal dvojezično. Danes živi v svojem rojstnem mestu in je docent na Pedagoški fakulteti. Prevode njegovih romanov v slovenščino še pogrešamo, za prevode nekaterih odlomkov pa je poskrbela prof. dr. Vesna Kondrič Horvat, ki je tudi organizirala simpozij. S pisateljem se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala Irena Kodrič Cizerl.


02.06.2016

Jubilej Beletrine

V minulih dneh je založba Beletrina z vrsto literarnih in kulturnih prireditev praznovala dvajsetletnico delovanja. Sodobno slovensko kulturo je obogatila z dolgo vrsto zanimivih knjig in z iskanjem novih in novih poti do bralca in kupca. Med knjigami, ki jih je izdala v zbirki humanistične literature Koda, omenimo samo Predsokratike, Gnostične evangelije, pa znanstveno monografijo Poetika in logika slovenskih mitov dr. Zmaga Šmitka ter pred kratkim izšlo zbirko filozofskih esejev Gorazda Kocijančiča z naslovom O nekaterih drugih. Pri leposlovni zbirki Beletrina pa pritegne predvsem uravnoteženi program prevodnih in izvirnih, sodobnih in tudi starejših del; med drugim so izdali kar deset knjig Franza Kafke. Več o simpatičnih začetkih založbe in njenem celostnem delovanju pa tudi nekoliko o njeni prihodnosti je v pogovoru z Markom Goljo povedal direktor založbe Mitja Čander. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.


26.05.2016

Arhitekturni bienale v Benetkah 2016 - Aljoša Dekleva in Tina Gregorič

V Benetkah odpira vrata 15. arhitekturni bienale, ki letos postavlja v ospredje vprašanje bivanja. Na njem letos sodeluje 63 držav, med njimi tudi Slovenija. V Arzenalu, enem osrednjih prizorišč bienala, bo na ogled tudi slovenski projekt, ki sta ga pripravila arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič, ustanovitelja biroja Dekleva Gregorič arhitekti iz Ljubljane. Oba sta poleg arhitekturne prakse vpeta še v pedagoško in raziskovalno delo in delujeta tudi v mednarodnem prostoru. Naslov njunega projekta je Dom v Arzenalu. K pogovoru o letošnjem bienalu, njunem projektu in vprašanjih sodobne arhitekture ju je povabila Maja Žel – Nolda.


19.05.2016

Daniela Kapitanova - pogovor

V oddaji Razgledi in razmisleki lahko prisluhnete pogovoru s slovaško pisateljico Danielo Kapitanovo. Njen književni prvenec, roman Samko Tale: knjiga o britofu, je izšel leta 2000 in požel nepričakovan uspeh. Postal je ena izmed dveh najbolj prevajanih knjig slovaške izvirne knjjiževnosti po letu 1989; lani pa je pri založbi Sodobnost International izšel tudi v slovenščini. O romanu Samko Tale: knjiga o britofu in drugih niansah njenega opusa se je z Danielo Kapitanovo pogovarjala Maja Žvokelj.


12.05.2016

Samira Kentrić

Tudi letos so organizatorji mednarodnega literarnega festivala Literature sveta – Fabula povabili slovenskega avtorja. Letos je to bila ilustratorka in striparka Samira Kentrić, ki je opozorila nase že s knjigo Balkanalije. Njeno najnovejše delo Pismo Adni, objavljeno v okviru programa Mlada Fabula, zagotovo ne nagovarja samo mlajših bralcev, nasprotno. Avtorica namreč upodablja stiske ljudi, ki živijo v vojni in ki bežijo pred njo v novo življenje … Njihovi stiski sopostavlja različne odzive, tudi negativne, in tako ustvarja kompleksno, zgoščeno podobo ene izmed najhujših človeških ran sodobnega sveta. Več o svojem delu je mlada umetnica povedala v oddaji Razgledi in razmisleki, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Avtoričin arhiv.


05.05.2016

Sjon

Sjon je eden najpopularnejših sodobnih islandskih piscev. Rodil se je leta 1962 v Reykjaviku. Literarno pot je začel kot nadebuden in predan pesnik, pozneje se je začel posvečati prozi. Napisal je številne romane, ki so prevedeni v kakih trideset jezikov. Med njimi sta najodmevnejša Modra lisica in njegov najnovejši roman Fant, ki ga ni bilo - ta je postal islandski roman leta 2013. Oba sta pred kratkim izšla pri Cankarjevi založbi v prevodu Anje Golob. Sjon je bil eden izmed osrednjih gostov letošnjega festivala Literature sveta, Fabula 2016. Takrat ga je k pogovoru povabila Maja Žvokelj. Pogovarjala sta se o njegovih literarnih začetkih in proznem ustvarjanju, omenila pa sta tudi sodelovanje z islandsko pevko Bjork:


28.04.2016

Fabula 2016 - Juan Gabriel Vásquez

Kolumbijski pisatelj, gost letošnje Fabule Juan Gabriel Vásquez, rojen v Bogoti leta 1973, je doštudiral pravo, na pariški Sorboni pa doktoriral iz latinskoameriške književnosti. Dolgo je bil kolumnist kolumbijskega dnevnika El Espectador. Poleg literature piše tudi eseje, prevaja in sodeluje z različnimi literarnimi revijami. Zvok stvari, ki padajo iz leta 2011 je avtorjev peti roman, za katerega je med drugim prejel literarno nagrado Alfaguara (2011) in International Dublin Literary Award (2014). Prevedli sta ga Tina Podržaj in Kristina Koritnik. S kolumbijskim pisateljem Juanom Gabrielom Vásquezom se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala Marjeta Drobnič, prevajalka in literarna poznavalka. fotografija:www.airbeletrina.si


14.04.2016

Matthias Göritz

Matthias Göritz je šestinštiridesetletni nemški pisatelj, pesnik in prevajalec, rojen v Hamburgu. Po študiju filozofije in literature je več let preživel v Moskvi, Parizu in v ZDA ter tam poučeval kreativno pisanje na prestižnih univerzah, kot sta Bard College in New York University. Objavil je tri pesniške zbirke, tri romane, piše tudi publicistiko. Za prozni prvenec Kratek sen Jakoba Vossa je prejel nagrado Mara-Cassens-Preis, pozneje pa tudi prestižno nagrado Roberta Gernhardta. Matthias Göritz je bil letos gost festivala Literature sveta, Fabula 2016. z njim se je Za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala Tanja Petrič. Seveda sta največ pozornosti namenila njegovemu filmskemu romanu Sanjači in grešniki, ki je pred nedavnim izšel v slovenskem prevodu Mojce Krajnc pri založbi Litera.


Stran 23 od 36
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov