Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
316 epizod
316 epizod
Oddaja Sami naši je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora bivše Jugoslavije in tudi vsem poslušalkam in poslušalcem, ki želijo širiti svoje vedenje o delovanju teh skupnosti in njihovih posebnostih. Polurna oddaja bo mozaično sestavljena iz novinarskih prispevkov, reportaž, informacij, intervjujev in glasbe.
V oddaji Sami naši se pogovarjamo o nagradi Milan Mladenović, ki jo je letos prejela mlada makedonska kantavtorica Dina Jashari za skladbo Doma. Govorili bomo tudi o slovenski jamarski odpravi v Črno goro ter Bosno in Hercegovino. Oddajo pa začenjamo z zgodbo o dogodku, ki pretresa medije v regiji. Srbski tabloid Informer je prejšnji teden predvajal pogovor s serijskim posiljevalcem, ki je pravkar prišel na svobodo po odsluženi 15-letni kazni za posilstvo. Po tem je sledil spontani protest pred stavbo Informerja, intervju pa so obsodile ženske in ženska združenja. Protest se je nadaljeval tudi to soboto. O temi smo se pogovarjali s Sanjo Pavlović iz Avtonomnega ženskega centra iz Beograda ter z Majo Sever iz Evropske federacije novinarjev.
Po vztrajnih poskusih, da se zaključni sprevod manifestacije EuroPride prepove, se je ta na koncu vseeno zgodil, toda na spremenjeni krajši trasi. Dogodek še vedno razburja duhove v Srbiji. O manifestaciji EuroPride ter o zgodovini parade ponosa v Srbiji, o tem, kako je bilo prej in kako je zdaj, smo govorili z Milanom Đurićem -Agatho, aktivistko in direktorico organizacije Geten ter svetovalko na LGBTIQ SOS telefonu. V oddaji Sami naši se pogovarjamo tudi z učiteljico bosanščine Majo Mustendagić in lingvistom Jasminom Hodžićem o pomembnosti učenja maternih jezikov v tujini. Predstavili vam bomo tudi projekt nove kulturno-turistične poti Pot pisateljic, ki se je pred petimi leti začela razvijati na pobudo Mednarodne ustanove Forum slovanskih kultur.
V oddaji se nocoj pogovarjamo o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti makedonske filmografije in sodelovanju Slovenske kinoteke s kinoteko Severne Makedonije. Predstavili vam bomo tudi projekt Odprte roke, ki je pred kratkim svoj vrhunec doživel v Izoli z likovno razstavo. Govorili pa bomo tudi o razstavi ilustracij »zgodbe naslovnic« prepoznavne avdiovizualne umetnice Samire Kentrić.
Prisluhnite zgodbi hrvaške ustvarjalke Luize Bouharaoua, pogovor z raziskovalcem Mladenom Zobcem ki se ukvarja s preučevanjem priseljevanja z območja nekdanje Jugoslavije, ter zgodbi o novem prostornem planu Novega sada, ki je za večino prebivalcev tega mesta problematičen zaradi številnih razlogov, med drugim tudi zaradi uničevanja ene izmed redkih mestnih zelen oaz, ki predstavlja pomemben eko sistem za številne živali, še posebej ptice.
V oddaji Sami naši se pogovarjamo o komorni operi Svatba skladateljice Ane Sokolović. Pogovorili smo se z vrtičkarji - priseljenci, o tem, zakaj so prevzeli to precej slovensko navado. Izvedeli boste tudi osebno zgodbo pisateljice Ivane Šojat, o kateri bi se lahko napisala resnično filmska zgodba.
V oddaji Sami naši tokrat predstavljamo Sarajevčana, pisatelja in blogerja Zvonimirja Nikolića. Obiskali smo tudi svetovni pesniški dogodek z ekološko tematiko, Zemlja je naš dom. Spoznali boste tudi Aicho Meštrović Boughazi, pevko feminističnega pevskega zbora Zborke. S pevko nenavadnega imena in porekla se je pogovarjal Aleksandar Trifunović.
V oddaji Sami naši govorimo o Josipu Ostiju, pisatelju, ki je po vojnih grozotah Bosne in Hercegovine v Sloveniji našel svoj mir. Delal je z otroki beguncev iz Bosne, povezoval svoji dve domovini in pisal pesmi, ki so tudi po njegovi smrti še vedno aktualne. Poročamo tudi o dogodku Začuti Hrvaško. Spregovorili smo z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom o njegovem doživljanju držav, iz katerih poroča, seveda s poudarkom na državah nekdanje Jugoslavije.
Junij je mesec ponosa, zato bomo na začetku oddaje govorili o manjšinah v manjšini. Iz držav nekdanje Jugoslavije se transrodni ljudje priseljujejo v Slovenijo predvsem zaradi boljšega družbenega sprejemanja transspolnosti in manjše diskriminacije. O svojih izkušnjah govori Lucian Beatrice Krstova, transrodna študentka iz Maribora, ki se je pred leti z družino preselila iz Skopja. V oddaji Sami naši poročamo tudi s konference Zaščiti svojo raznolikost. Beseda je tekala o diskriminaciji manjšinskih jezikov. Predstavili vam bomo tudi olimpijsko plavalko iz Splita Smiljano Marinović, ki danes v Ljubljani dela kot trenerka plavanja.
V oddaji Sami naši gostimo Mašo Marty, ki že nekaj časa preučuje migracije Slovencev in njihovo glasbo v Švici. Govorili smo tudi o srbskem filmu Strahinja Banović, v katerem glavne vloge igrajo migranti. To je priredba ljudske pesmi, v kateri sodobni migranti zasedejo vloge srbskih narodnih junakov. Na začetku pa zgodba iz Lendave, kjer so slavnostno odgrnili kip Nikole VII. Zrinjskega, ki ga je oblikoval kipar Marjan Mirt.
V oddaji Sami naši objavljamo pogovor z skupino Mizar, ki bo kmalu gostovala v slovenski prestolnici. Za vas smo obiskali tudi mednarodni festival eksperimentalnih avdiovizualnih praks V-F-X Ljubljana, kjer smo se srečali z ustvarjalko Marino Kožul. Na samem začetku oddaje pa se bomo pogovorili o praksah v novinarskem delu z nagrajeno novinarko Tamaro Skrozza, s katero smo se pogovarjalo o etiki v novinarstvu danes, še posebej v trenutkih, ko se poroča o tragedijah. Novinarka je zelo kritična do nekaterih novinarskih praks, ki v poizkusu nabiranja klikov, komentarjev in bralcev pozabljajo na osnove novinarske etike in izgubljajo empatijo.
Oddajo Sami naši smo obarvali s kulturo, ki jo ustvarjajo ženske. Predstavili vam bomo Lenko Udovički, voditeljico Gledališča Ulíkses. Pogovarjali smo se s članicama ženske pevske skupine Kvali, Almo Bejtullahu in Uršo Šivic, pa tudi s Selmo Skenderović, ki je knjigo zgodb Zakaj molčiš, Hava? posvetila neslovenskim otrokom, ki nimajo vzornikov. Zapisala je: »Knjigo posvečam neslovenskim otrokom, ki nimajo vzornikov. Tistim, ki morajo postati vzorniki.« Njena prva knjiga je izšla lani jeseni pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti, za kar ji je odprla pot nagrada Urška. V svoji zbirki zgodb odprto in iskreno pripoveduje o izkušnji odraščanja in življenju mladih priseljenk in priseljencev Sloveniji, saj se je njena družina preselila iz Črne gore v Koper, ko je bila stara devet let.
V oddaji Sami naši se pogovarjamo s Saro Gavran o junakih prvega nadstropja in negi ki so je v Ljubljani deležni nedonošenčki in njihove mamice. Obiskali smo tudi dogodek, ki ga je v čast desete obletnice delovanja edine oddaje v srbskem jeziku, Kontrola leta, organiziralo društvo Danila Kiša. V oddaji gostimo tudi Admirja Baltića, komika in aktivista, ki se s sodelovanjem pri različnih projektih bori za boljši položaj ranljivih skupin slovenske družbe.
Oddaja Sami naši je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora bivše Jugoslavije in tudi vsem poslušalkam in poslušalcem, ki želijo širiti svoje vedenje o delovanju teh skupnosti in njihovih posebnostih. Polurna oddaja bo mozaično sestavljena iz novinarskih prispevkov, reportaž, informacij, intervjujev in glasbe.
V oddaji Sami naši tokrat nadaljujemo zgodbo o srbskem znanstveniku Mihajlu Pupinu. Gostimo tudi pisatelja Tonija Skrbinca, ki že tri desetletja živi v Sloveniji in je pred kratkim izdal novo knjigo. Najprej pa študentka Rinesë Suka razloži pot, ki jo je prehodila od selitve s Kosova v Slovenijo v otroštvu do študija ekonomije.
V oddaji Sami naši razkrivamo, zakaj je srbski znanstvenik Mihajlo Pupin pomemben tudi za Slovenijo. Predstavili vam bomo dramaturga, pisatelja in pesnika Dina Pešuta. Za začetek pa o spremembah, ki jih utegnejo prinesti volitve - s Špelo Stare, generalno sekretarko Društva novinarjev Slovenije, govorimo o manjšinskih medijih in njihovem pomenu za slovensko družbo. Naša novinarka Biljana Žikić se je z njo pogovarjala o stanju manjšinskih novinarjev in medijev v Sloveniji v zvezi s spremembami v družbi, ki jih napovedujejo nove politične agende po volitvah.
V oddaji Sami naši razkrivamo, zakaj je srbski znanstvenik Mihajlo Pupin pomemben tudi za Slovenijo. Predstavili vam bomo dramaturga, pisatelja in pesnika Dina Pešuta. Za začetek pa o spremembah, ki jih utegnejo prinesti volitve - s Špelo Stare, generalno sekretarko Društva novinarjev Slovenije, govorimo o manjšinskih medijih in njihovem pomenu za slovensko družbo. Naša novinarka Biljana Žikić se je z njo pogovarjala o stanju manjšinskih novinarjev in medijev v Sloveniji v zvezi s spremembami v družbi, ki jih napovedujejo nove politične agende po volitvah.
V oddaji Sami naši gostimo Terezo Kesovijo, glasbeno legendo, ki so jo brez dvoma poslušali v prav vseh republikah nekdanje skupne države. Predstavili vam bomo tudi novi album beograjske skupine Nakedband. Na samemu začetku oddaje pa govorimo o skupni zgodovini, ki jo je v namizno igro pretočil Darko Nikolovski. Postani partizan je namizna družabna igra, ki igralca popelje v leto 1941, v katerem se priključi partizanskim enotam in pomaga v boju proti fašizmu.
V oddaji gostimo Uršo Korošec, svetovalko in organizatorko izobraževanja odraslih. Govorili bomo o izobraževalnih programih, s katerimi lajšajo vključevanje priseljencev v slovensko družbo. Govorili bomo tudi o tem, kako se z begunci, ki prihajajo iz Ukrajine, soočajo v Srbiji. Slišali boste tudi pogovor z Selmo Skenderović, ki v svojih zgodbah govori o težkih temah, s katerimi se srečujejo priseljenci. V oddaji Sami naši pa se pogovarjamo tudi z Ano Trifunović, pravno svetovalko pri Beograjskem centru za človekove pravice.
V oddaji sami naši tokrat gostimo Dževada Karahasana. Novelist, esejist, filozof in erudit je govoril o različnih percepcijah njegove literature v Bosni in Hercegovini in Sloveniji. S profesorjem Damjanom Mandelcem bomo o govorili o Intersekcijskem pristopu k preučevanju družbene izključenosti, z Vanjo Gajić pa o odnosu do pripadnikov albanske etnične skupnosti. V oddaji Sami naši iščemo dogovore na vprašanja: ali postajamo družba, ki je a priori nestrpna do drugačnih? Se zapiramo v svoje skupine in zavračamo drug drugega? Ali se po nepotrebnem bojimo drugih? Ta vprašanja so spodbudila zanimivo raziskavo primera, ki jo je opravila raziskovalka Vanja Gajić.
V oddaji sami naši tokrat gostimo Dževada Karahasana. Novelist, esejist, filozof in erudit je govoril o različnih percepcijah njegove literature v Bosni in Hercegovini in Sloveniji. S profesorjem Damjanom Mandelcem bomo o govorili o Intersekcijskem pristopu k preučevanju družbene izključenosti, z Vanjo Gajić pa o odnosu do pripadnikov albanske etnične skupnosti. V oddaji Sami naši iščemo dogovore na vprašanja: ali postajamo družba, ki je a priori nestrpna do drugačnih? Se zapiramo v svoje skupine in zavračamo drug drugega? Ali se po nepotrebnem bojimo drugih? Ta vprašanja so spodbudila zanimivo raziskavo primera, ki jo je opravila raziskovalka Vanja Gajić.
Neveljaven email naslov