Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
317 epizod
317 epizod
Oddaja Sami naši je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora bivše Jugoslavije in tudi vsem poslušalkam in poslušalcem, ki želijo širiti svoje vedenje o delovanju teh skupnosti in njihovih posebnostih. Polurna oddaja bo mozaično sestavljena iz novinarskih prispevkov, reportaž, informacij, intervjujev in glasbe.
V oddaji sami naši vas pričakujeta še zgodbi o Urški Martinec, športnici iz Prekmurja, Slovenki, ki govori kar 5 jezikov, med drugimi albanščino in hrvaščino, ter prispevek o tem, kaj je to industrijska dediščina in kako povezuje Slovenijo in Hrvaško. Zakaj je za nas pomembna? V oddaji pa se bomo za začetek pogovarjali o temi, ki je za priseljence v Sloveniji vedno aktualna, in sicer o dovoljenjih za bivanje in delovnih vizah.
V oddaji Sami naši gostimo Denisa Brnčiča, s katerim se bomo pogovorili o ohranjanju rock glasbe z območja nekdanje Jugoslavije. Pogovorili smo se tudi z grafično oblikovalko Ljubico Suno Čehovin. Spet bomo raziskovali frazeme jezikov nekdanje Jugoslavije. Kaj pravzaprav pomeni »koštalo me ko sv. Petra kajgana« bomo izvedeli v pogovoru z Natašo Vulović Etmons.
Danes se v oddaji sami naši pogovarjali s Kuklo Keserović o njenem filmu Sestre, ki je na Festivalu Slovenskega filma v Portorožu prejel nagrado za najboljši kratki igrani film. Obiskali smo tudi Zadar, kjer dve glasbenici s svojimi koncerti ohranjata stari lokalni jezik, ki počasi izginja. To je zgodba o jeziku Arbanasov, ki živijo v okolici današnjega Zadra in se je začela pred skoraj 300 leti, ko so se albanski begunci iz Skadra in Bara preselili na severni Jadran. V Zadru še zmeraj obstaja naselje Arbanasov, kjer ohranjajo njihovo kulturo, običaje in jezik.
V oddaji Sami naši predstavljamo zgodbo o razstavi Romana Bezjaka: Arheologija nekega obdobja / Archeology of an Era. Udeležili smo se tudi ponedeljkovega odkritja spomenika, posvečenega hrvaškemu jezikoslovcu in književniku Ljudevitu Gaju. Govorili pa bomo tudi o sodobnem makedonskem jeziku z Emilijo Neškosko, prejemnico Dekanove nagrade Filozofske fakultete za magistrsko delo z naslovom Koncept makedonskega etimološkega slovarja.
Nocoj v oddaji sami naši govorimo o stereotiph. Tudi če ni mišljen negativno, ostaja stereotip. Zato bomo danes govorili o projektu strip nad stereotip, ki ponuja svežo perspektivo na ta družbeni problem. Gostili bomo tudi Mileno Nedeljković, predsednico Organizacije srbskih študentov v tujini. V oddaji vedno z veseljem posvetimo čas tudi umetnikom, ki delujejo v državah nekdanje Jugoslavije. Danes bo to Dubravka Ugrešić, pisateljica, ki je letos bila ena izmed favoritk za Nobelovo nagrado za književnost.
V oddaji tokrat govorimo o jeziku, konkretno o makedonščini in razvoju makedonistike v Ljubljani. Predstavili smo tudi zgodbo o Dritonu Gašiju, ki je svoje priseljenske izkušnje predstavil bralcem v svojem knjižnem prvencu »Z dvoglavim orlom v Porurju«. Blaže Koneski je bil makedonski jezikoslovec, pesnik, pisatelj, lingvist in utemeljitelj makedonskega knjižnega jezika. Letos praznujemo stoto obletnico rojstva tega jezikoslovca in šestdeseto obletnico makedonsitike v Ljubljani. O teh pomembnih jubilejih se je s profesoricama Namito Subioto in Vesno Mujsovo Čepiševsko pogovarjal Aleksander Trifunović.
Tokratno oddajo posvečamo kulturi. Pogovarjali se bomo o restavraciji starih filmov, ki imajo pomembno mesto v ohranjanju kulturne dediščine. Gostili bomo pevsko skupino albanskegab društva Midženi in obiskali gledališče. Nekoč se bova temu smejala je predstava, ki govori o nadarjeni igralki brez redne službe, in njenemu partnerju, obetavnemu pisatelju, ki sanja o tem, da bo napisal uspešnico. Oba delata le priložnostna dela in služita drobiž, ki jima ne zagotavlja preživetja, kaj šele življenja. Ko se jima rodi otrok, se njun odnos še dodatno zaostri. Predstavo je režirala Beograjčanka Anja Suša.
Tokratno oddajo posvečamo kulturi. Pogovarjali se bomo o restavraciji starih filmov, ki imajo pomembno mesto v ohranjanju kulturne dediščine. Gostili bomo pevsko skupino albanskegab društva Midjeni in obiskali gledališče. Nekoč se bova temu smejala je predstava, ki govori o nadarjeni igralki brez redne službe, in njenemu partnerju, obetavnemu pisatelju, ki sanja o tem, da bo napisal uspešnico. Oba delata le priložnostna dela in služita drobiž, ki jima ne zagotavlja preživetja, kaj šele življenja. Ko se jima rodi otrok, se njun odnos še dodatno zaostri. Predstavo je režirala Beograjčanka Anja Suša.
V oddaji Sami naši se pogovarjamo o kulturni raznovrstnosti, ki jo priseljenci, ne glede na to, s katerega konca sveta pridejo, prinašajo v vsako družbo. Marsikdo je do njih nezaupljiv, skeptičen, celo neprijeten. Razlog za takšno vedenje pa je najpogosteje preprosto neznanje. Ker ne poznamo drugih kultur, se jih bojimo. Bojimo se za svojo lastno kulturo, za svojo lastno družbo, in se pogosto ne zavedamo, da smo si pravzaprav veliko bolj podobni, kot si mislimo. Ne glede na veroizpoved ali barvo kože.
V oddaji Sami naši gostimo slovensko-makedonsko pisateljico Lidijo Dimkovsko, ki je pred kratkim v Slovenijo prinesla še eno pomembno nagrado. Pogovarjali smo se tudi s Tomom Ravbarjem o tem, kako mu je presaditev ledvice izboljšala življenje, ter o tem, kako ta izjemno pomembni medicinski postopek povezuje regijo. V oddaji boste izvedeli več tudi o frazemih v jezikih nekdanje države.
Ob začetku šolskega leta bomo v oddaji Sami naši preverili, kako je šola v prejšnjem letu potekala v drugih državah. Da slovenska družba postaja vse bolj prijazna drugim in drugačnim, vam bo pokazala zgodba o Društvu SOS telefon za ženske in otroke. Da pa si je treba za enakopraven status priseljencev, žal, še prizadevati, govori zgodba študentov iz Bosne in Hercegovine ter Srbije, ki so pred kratkim prejeli sklep, v katerem med drugim piše, da na želeno fakulteto niso sprejeti, ker je »mesto zasedel kandidat s statusom Slovenca brez slovenskega državljanstva«.
V nocojšnji oddaji Sami naši gostimo pesnika in prevajalca Željka Perovića. Govorili bomo tudi o pravkar končanem Sarajevo Film Festivalu, na dan ko se začenja novo šolsko leto pa se spodobi oddajo začeti z zgodbo o osnovni šli v Hrastniku, ki se ponaša z odličnim učiteljem matematike.
Junij je za Slovenijo izjemno pomemben, 25. smo namreč praznovali dan državnosti. Šime Ivanjko je častni konzul Republike Hrvaške in moški, ki je skupaj s Slovenci v devetdesetih letih preživljal za Slovenijo izjemno pomembne dneve. Za oddajo sami naši se je spomnil pomembnih podrobnosti tega časa. Ne zamudite tudi zgodbe o študentih, ki si zaradi novega zakona zelo težko privoščijo bivanje v Sloveniji.
V oddaji Sami vam predstavljamo Zvezo »kulturni center črnogorskih društev Slovenije«, ter kaj vse delajo za ohranitev črnogorske kulture v Sloveniji. Vse, ki radi berejo, pa bo zagotovo razveselila novica o ustanovitvi nove knjižnice, ki bo bralcem ponujala knjige v srbščini. Na samem začetku oddaje sledi prispevek o diskriminaciji. Priseljenci so žal ena izmed skupin ki diskriminacijo pogosto doživlja na lastni koži. Naš sogovornik bo Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti.
Tudi nocoj vas v oddaji sami naši pričakujejo zgodbe iz drugačnega vsakdanjika. Spoznali boste Tejo Tegelj, slovensko študentko, ki je pred kratkim prejela eno najbolj znanih regionalnih umetniških nagrad v Skopju. Spregovorili bomo tudi o enem izmed najpomembnejših manjšinskih dogodkov leta, literarnem srečanju Sosed tvojega brega, pa tudi o novem, spremenjenem Zakonu o tujcih, ki za tuje študentke in študente določa, da za izdajo začasnega dovoljenja za bivanje zaradi študija ne zadošča več izjava staršev, da bodo zagotovili zadostna sredstva za bivanje.
V oddaji Sami naši nocoj gostimo Katico Špiranec, idejno pobudnico novega hrvaškega društva, ki se bo posvečalo ne le kulturi, ampak tudi znanstvenemu raziskovanju ter tehničnim inovacijam. Govorili bomo še o škandalu v mestu Jagodina v Srbiji, kjer so lokalni politiki in podjetniki obtoženi zlorabe mladoletnic. O tej temi bo govorila Hristina Piskulidis, aktivistka, ki se že leta bojuje proti trgovini z ljudmi v Srbiji.
Nocoj vam bomo v oddaji Sami naši predstavili manjšinske projekte, ki jih je letos podprl Javni kulturni sklad. Predstavili vam bomo tudi razstavo, ki letos poteka v različnih državah zahodnega Balkana razstava Ženske o ženskah. Za začetek pa se v oddaji pogovarjamo o temi »očetovo znamenje« ter o tem, kaj takšna diskriminacija lahko naredi očetom v življenju, in sicer na primeru Lorena Satinovića, očeta iz Splita.
Nocoj v oddaji Sami naši govorimo o skupini priseljencev, ki imajo v šolskem sistemu zagotovo največ izzivov. To so namreč otroci iz priseljenskih družin, ki s starši pridejo v Slovenijo in se vključijo v slovenski izobraževalni sistem. Pomanjkanje znanja slovenskega jezika lahko povzroči težave z učenjem ter padec samozavesti učenca in posledično slabši učni uspeh. Več kot leto dni se svet bojuje s koronavirusom. Kako so izzive šolanja v tem času premagali tuji študentje?
V nocojšnji oddaji Sami naši vam bomo predstavili skupino Pavel. Na Hrvaškem je skupina že znana, svojo kakovost so potrdili tudi s številnimi nominacijami za hrvaško glasbeno nagrado porin. Na slovenskem trgu pa jih poslušalci šele odkrivajo. Naša sodelavka, novinarka Anja Karović Guzelj, se je pred kratkim napotila v Španijo in iz prve roke doživela, kako potekajo potovanja med pandemijo. Spregovorila je tudi o sedanjih protiepidemijskih ukrepih v Španiji ter o tem, kako celotno situacijo doživljajo tisti, ki v Barceloni živijo.
Nocoj boste v oddaji Sami naši spoznali skupino Bogunov. Popeljala vas bo stran od vsakdanjih skrbi, hkrati pa vas spodbudila k razmišljanju. V oddaji gostimo tudi ilustratorja iz Kranja Mitjo Bokuna, za katerega mednarodni kritiki pravijo, da v svoja dela ujame dušo ilustriranih predmetov in vaš pogled.
Neveljaven email naslov