Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vztrajnost je usmerjena pozornost na neko dejavnost oziroma na cilj, ki si ga zadamo. Pot do cilja je lahko dolga, posuta z mnogimi preizkušnjami, tudi za našo vztrajnost. Slednja pa pomeni neko dolgoročno in skozi čas razširjeno delovanje, s katerim sledimo zastavljenemu - pa naj si bo, da se nečesa novega naučimo, kaj dokončamo ali pa kaj drugega. Prizadevnost, da to dosežemo, pa lažje zori, če se pomirimo in znamo soočiti tudi z napetostjo in dvomi ter odlašanjem. O vsem tem nam pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar v tokratni vaji.
104 epizod
V stresnih razmerah pogosto slišimo nasvet "umirite se". Kako pa lahko to učinkovito naredimo? Skupaj s strokovnjaki se učimo tehnik in strategij umirjanja in sproščanja ter skrbi za duševno zdravje in ravnovesje.
Vztrajnost je usmerjena pozornost na neko dejavnost oziroma na cilj, ki si ga zadamo. Pot do cilja je lahko dolga, posuta z mnogimi preizkušnjami, tudi za našo vztrajnost. Slednja pa pomeni neko dolgoročno in skozi čas razširjeno delovanje, s katerim sledimo zastavljenemu - pa naj si bo, da se nečesa novega naučimo, kaj dokončamo ali pa kaj drugega. Prizadevnost, da to dosežemo, pa lažje zori, če se pomirimo in znamo soočiti tudi z napetostjo in dvomi ter odlašanjem. O vsem tem nam pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar v tokratni vaji.
"Neprestano tuhtanje prispeva k izgubljenosti, ne k rešitvi," pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar v tokratni epizodi Samoumiritve. Zato nam predlaga vajo prizemljitve, s katero se lahko znova osredotočimo na telo in skušamo usidrati misli in občutja, ki se v času stisk in težav neprestano vrtijo naokoli. Pred vajo se bo z njim pogovarjala Mojca Delač.
Če v Slovar slovenskega knjižnega jezika vtipkamo "prizemljiti", najdemo tudi opis: "narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno, oz. da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega". Kaj pa če prizemljitev povežemo z notranjim ravnotežjem, stabilnostjo in umerjenostjo? Najbrž se vsi strinjamo, da, če smo v stisku in nas pestijo težave, misli uhajajo na vse strani. Kako nam pomaga prizemljitev? To nam bo v nadaljevanju povedal in pokazal prof. dr. Borut Škodlar.
Vsi se odzivamo na prijetno in neprijetno. Prvo nas navadno bolj vleče, drugo pa odbija. Vsak dražljaj, ki pride do nas, se nam takoj obarva v eni ali drugi luči ali v kombinaciji obeh, pripoveduje psihiater in psihoterpevt prof. dr. Borut Škodlar. To je temeljno v našem ustroju zavesti in pogosto nimamo možnosti vplivanja na to, lahko pa vplivamo na našo reakcijo in na občutja, ki so s tem povezana, saj je to lahko naš vir težav. Sprašuje in oblikuje: Mojca Delač.
Skozi vsakdan doživimo vrsto dražljajev vseh vrst, ki se nas dotikajo na različnih ravneh doživljanja. Vsakemu dražljaju neposredno sledi vrednotenje na osi prijetno-neprijetno. In že se, pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, prožijo "programi", torej naša ravnanja, odzivanja, da bi prijetno zadržali, od neprijetnega pa se odmaknili. O tem v tokratnem razmišljanju in vaji Samoumiritev!
Na gregorjevo se v Samoumiritvi znova posvečamo odnosom. Varnost je temelj v njih in kot pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar v pogovoru z Mojco Delač, se moramo, če se pojavijo vrzeli, z njimi ukvarjati, jih nadomeščati in premoščati. Pomembno je torej, da znamo te vrzeli premagati, če tega ni, še ni pravi odnos. Zakaj, izveste v tokratni epizodi.
V tokratni epizodi se prof. dr. Borut Škodlar loteva naših odnosov. Vsi stopamo vanje in imamo od njih različna pričakovanja. Brez varnosti odnosa pa ni varnega življenja. Hkrati pa ima odnos lahko tudi senčne plati, ranljivost, ne-varnost. Za naše notranje ravnovesje in pomirjenost je pomembno, da vemo, kako stopamo v odnose. In tudi pri tem vam bo lahko v pomoč nova vaja Samoumiritve.
Skoraj ga ni človeka, ki si ne bi česa želel. Želje so različne. Želje pomenijo pričakovanje, srečo, motivacijo, lahko pa tudi breme, pričakovanje in razočaranje. Kot pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, je senčna stran želja strah. Zakaj, bo povedal v tokratni epizodi v pogovoru z Mojco Delač.
Želje. Veliko jih imamo. Nekatere so življenjske, globoke, druge trenutne, hipne, ene se dotikajo odnosov, druge stvari... Zdaj je že jasno, da niso vse enake. Katere med njimi pa so tiste, ki nas lahko vodijo na naši poti do pomirjenja in notranjega ravnovesja? Prof. dr. Borut Škodlar se v tokratni epizodi loteva prav tega vprašanja. Vabljeni, da ji prisluhnete in z nami naredite tudi vajo!
Ko se nas lotevajo strahovi, tesnobe, neprijetne občutki, nastanejo blokade za našo pretočnost. Po domače rečemo kar, da smo "v krču". Cilj vaje, ki se je bomo znova lotili tokrat pa je doseči prav to pretočnost ki, pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, v sebi nosi pomiritev in ravnovesje, z njim pa tudi zdravje. S tokratno vajo se torej znova obračamo k svojemu telesu.
V novi vaji se bomo znova osredotočili na naše telo, ki mu prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt pravi tudi "najintimnejše sredstvo življenja". Velikokrat smo v stresnih situacijah, časih negotovosti, težav, zakrčeni, pojavijo se blokade, v telesu, če se mu posvetimo, prav čutimo, kako se ta pretočnost na nekaterih mestih ustavi. O tem, kako je spodbudimo, vadimo in živimo pa v tokratni epizodi!
Ste si v tem tednu že vzeli kaj časa zase, za stvari, ki vas pomirjajo in dajejo energijo, ste se morda celo lotili katere izmed vaj naših oddaj Samoumiritve, s katerimi na Prvem skušamo v času mnogih stisk in vprašanj pomagati pri vzpostavitvi notranjega ravnovesja in dobrobiti? V nadaljevanju bo znova čas za to. Preden bomo ponovili vajo "sredica", se bo Mojca Delač s prof. dr. Borutom Škodlarjem pogovarjala o tem, zakaj je v času stisk in tesnob vseh vrst tako mamljivo, da pokukamo v globine in globočine notranjega brezna. In zakaj se je bolj pametno odmakniti in preusmeriti pozornost v našo trdnost, v našo moč.
Vsakemu od nas se je že zgodili, da je imel kdaj v življenju občutek, da mu je spodletelo, da je popolnoma zavozil in da bi moral kaj radikalno spremeniti. Takrat se nam lahko zgodi, da začnemo kopati po naši notranjosti in se poglabljati v našo ranljivo sredico. Zakaj to, zlasti v že tako zahtevnih časih, ni najboljše, nam bo v tokratni vaji pojasnil prof. dr. Borut Škodlar.
Besede bogatijo, umirijo, zbližujejo, modrujejo. Besede nosijo zgodbe in nosijo varen pristan, ko nam je hudo. Besede lahko tudi prizadanejo in ranijo. Besede odpirajo nove svetove in zapirajo vrata za seboj. Prav to njihovo izjemno moč pa lahko črpamo za našo pomirjanje in notranje ravnotežje ter, seveda, ravnotežje v odnosih. Besede znanih pesnikov, kot je dr. France Prešeren, imajo, ker nas spremljajo od zgodnjih letih, lahko še toliko večjo moč kot besede, ki jih slišimo prvič. O tem pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar v pogovoru z Mojco Delač pred tokratno vajo, ki se je bomo lotili znova.
Besede imajo posebno moč, da nas v trenutku umirijo, potolažijo, ponudijo smisel, luč v temi. Z besedam lahko zdramimo mnoga človeška občutja, pesniki, kot je dr. France Prešeren, pa z besedami znajo umetelno doživljanja in odnose preliti na papir in položiti na piedestal človeške ustvarjalnosti. Če besedam le pustimo, če najdemo prave, nam lahko v težkih časih pomagajo, da je soočanje s strahovi in stiskami vseh vrst vsaj malo enostavnejše. Tudi v tokratni epizodi Samoumiritve, je besede za vas pripravil prof. dr. Borut Škodlar.
Zdi se, da z vseh strani pritiska na nas in utesnjuje naš dih. Tako je, ko pomislimo na stiske in skrbi aktualnega časa. Zato si ta naš dih zasluži - oddih. In prav o tem, kako ga poiskati v zelenju notranje moči, nam pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar pred tokratno vajo. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Bremena in skrbi, ki jih prinašajo dnevi nas pripeljejo do tega, da si res zaželimo in res potrebujem oddih. Vsega zunanjega se nam nabere preveč in prav v tem zunanjem skušamo poiskati rešitev - od nezdrave hrane in drugih substanc do drugih škodljivih stvari za naše telo in psiho. Pri tem pa pozabljamo, da je pravzaprav vse, kar potrebujemo za rast, ravnovesje in zdravje veliko bližje - v nas. Ste že slišali za viriditas? Prof. dr. Borut Škodlar nam bo o tem konceptu pripovedoval v tokratni epizodi.
Narcisizem je (razvojna) os našega življenja. Skozenj vzpostavimo občutje zase, ki nam z varnostjo omogoča, da potujemo skozi različne okoliščine in razmere. Pomembno pa je, da ob varovanju sebe vidimo tudi druge ljudi. Da odpremo vrata do njih. Pri tem sta ključna iskrena "oprosti" in "hvala". Da ju res začutimo, pa moramo biti umirjeni oziroma pomirjeni. Vaja, ki se jo lotevamo znova, nam bo pri tem pomagala. Pripravljata prof. dr. Borut Škodlar in Mojca Delač.
V tokratni epizodi se skupaj s prof. dr. Borutom Škodlarjem posvetimo naši ranljivosti in občutjem ogroženosti ter predvsem krčevitemu branjenju pred njimi, branjenju samega sebe. Zakaj nam to lahko preprečuje, da odpremo vrata do drugih ljudi in zakaj je kljub strahu in občutku ranljivosti to vredno narediti? Kdaj ste se nazadnje iskreno komu zahvalili ali opravičili? Vse to so poti do notranjega ravnovesja in umirjenosti. Vabljeni, da se skupaj z nami lotite tudi tokratne vaje.
Skupna značilnost zdajšnjega časa, pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt, je to, da smo preplavljeni z novimi razmerami, s kopico vprašanj in dvomi. Se ob vsem tem sploh zavedamo, kaj nam je v življenju pomembno? O tem razmišljamo v tokratni epizodi, v kateri bomo ponovili tudi vajo "Svetovni nazor in mir v njem".
Po dvotedenskem premoru se znova družimo ob Samoumiritvi, v kateri nam prof. dr. Borut Škodlar znova postavlja izzive pri iskanju duševne dobrobiti in notranjega ravnovesja ter odpira vprašanja kot so: Kaj mi je v življenju res pomembno? Kaj me v življenju žene in kam? Pa živim in uravnavam svoje življenje tako, da me nese proti tem pomembnim stvarem? Kje se zatikam, kako to, da nekaj verjamem, da je pomembno, živim pa ne v tej smeri? Je dovolj verjeti? Vsa ta vprašanja bomo naslovili tudi s to vajo.
Neveljaven email naslov