Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
549 epizod
549 epizod
Tedenska tematsko-feljtonska oddaja Sledi večnosti spada med verske oddaje in nastaja v okviru Uredništva za religije in verstva na Radiu Slovenija. Odpiramo aktualna vprašanja duhovnosti, vere, religij, teologije … Vsebine osvetljujemo skozi prizmo humanističnih znanosti, kot so: filozofija, sociologija, etnologija, zgodovina … Obravnavamo pa tudi pomembne lokalne in svetovne dogodke.
Papež Frančišek je dr. Mitja Leskovarja, enega od treh slovenskih duhovnikov na visokih položajih znotraj vatikanske diplomacije, imenoval za novega nadškofa in nuncija v Iraku. Preden bo dr. Leskovar nastopil novo službo na bližnjem vzhodu, bo prejel škofovsko posvečenje predvidoma v prvi polovici avgusta v ljubljanski stolnici. Nato se bo odpravil na pogovore na Sveti sedež in če bodo razmere dopuščale, bo prevzel vodenje nunciature v Iraku v prvi polovici septembra. V oddaji razmišlja o svojem novem poslanstvu v Iraku, kjer so kristjani žrtve verske nestrpnosti, pa tudi o vlogi vatikanske diplomacije v današnji mednarodni skupnosti, medverskem dialogu in sekularizaciji družbe.
V tokratni oddaji Sledi večnosti z naslovom Izzivi duhovniškega poklica, gostimo 77-letnega gospoda Tonija Štekla, ki opravlja vlogo duhovnega pomočnika na Teznem v Mariboru in na Spodnji Polskavi, predtem pa je bil skoraj tri desetletja duhovnik v Berlinu in na Dunaju. V pogovoru z njim se bomo dotaknili tudi kdaj pereče teme, kako naj si duhovnik poskrbi za svojo konkretno eksistenco. Zato smo v to oddajo povabili tudi njegovo gospodinjo - diplomirano medicinsko sestro Ano Marolt, ki je sicer zaposlena v UKC Ljubljana… Kot boste slišali v oddaji, sobivanje duhovnika in gospodinje ni enostavno, a kjer je medsebojno spoštovanje in ljubezen v služenju, je tudi to lahko osrečujoče.
Človekoljubne organizacije opozarjajo na pogubne posledice pandemije covid 19. Milijoni ljudi se soočajo z izgubo dela, vse večjo revščino in lakoto. Mmisijonarka Bogdana Kavčič predstavlja razmere v času epidemije v najbolj revnem predelu afriške države Ruande, kjer že vrsto let nudi zdravstveno oskrbo tisočim domačinom. Misijonu – kjer deluje misijonarka – finančno pomagata Karitas Slovenija in država Slovenija. O tej in drugi pomoči v času covid 19 govori Jana Lampe iz omenjene človekoljubne organizacije.
S tokratno oddajo Sledi večnosti se dotikamo današnjega praznika Svetega Duha – Binkošti. Odpravljamo se v župnijo Svetega Venčeslava v Zgornji Ložnici pri Slovenski Bistrici, kjer je že vrsto let zelo aktivna Prenova v duhu. V oddaji sodelujejo: Zoran Kodela - dolgoletni župnik v tej fari, zdaj je pa direktor in urednik krščanske TV Exodus v Mariboru in sicer eden od pionirjev tega duhovnega prenovitvenega gibanja v severovzhodni Sloveniji, Milena Janel ter zakonca Janez in Cvetka Ajd. Cvetka je katehistinja in vseslovenska kordinatorica Prenove v duhu, Janez ji pri tem pomaga, in je tudi stalni diakon.
Jezuit p. Miran Žvanut je novi provincial slovenskih jezuitov. Skupnost, ki šteje 50 članov, bo začel voditi 27. junija letos.
S tokratno oddajo Sledi večnosti se odpravljamo na obisk v župnijo Sv.Križa v Rogaški Slatini. Spregovorili nam bodo o svojem duhovnem življenju v teh kriznih koronskih časih, pobliže pa nam bomo predstavili tudi njihovo organiziranost veroučnih dejavnosti… Poleg domačega župnika Jožeta Vehovarja v oddaji sodelujeta tudi dve katehistinji Jožica Kores in Klavdija Nušinović.
The Beatles veljajo za eno najbolj znanih glasbenih skupin vseh časov. Poleg ustvarjanja glasbe za vse generacije so se v zgodovino zapisali tudi po svojem odnosu do duhovnosti. V 60-ih letih prejšnjega stoletja so odpotovali v Indijo, kar je med drugim pripomoglo tudi k širjenju verstev z Vzhoda (hinduizem in budizem) v zahodnoevropski kulturi. O tem, kakšen odnos so imeli Beatli do duhovnega, in o njihovih pesmih z duhovno vsebino, se bomo pogovarjali z etnologom in poznavalcem skupine dr. Damjanom J. Ovscem.
Življenje se vrača tudi v hrame svetosti. To bo – kot na vseh področjih javnega življenja – drugačno kot pred epidemijo novega koronavirusa. Javna bogoslužja bodo v epidemiji COVID-19 potekala pod strogimi higienskimi ukrepi za preprečevanje širjenja nove koronavirusne bolezni. Navodila katoliških škofov za vzpostavitev javnega bogoslužja v cerkvah v času epidemije COVID-19 pojasnjuje generalni tajnik SŠK dr. Tadej Strehovec.
Slovenija zaznamuje 30. obletnico prelomnih dogodkov, ki so leta 1990 tlakovali pot osamosvojitvi. V nizu odločilnih dogodkov za slovenski narod je katoliška cerkev na Slovenskem 1. maja 1990 ustanovila dobrodelno organizacijo, Slovensko karitas. Od snovanja do zagona osrednje katoliške dobrodelne organizacije pri nas je kot njen prvi obraz in gonilna sila desetletja nastopal Imre Jerebic, zdaj upokojenec. V pogovoru opiše začetke Slovenske karitas pred tremi desetletji.
Na letošnjo veliko soboto, torej pred dobrim tednom dni je v 76-tem letu umrl upokojeni ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Uran. Pokopali so ga v sredo 15. aprila v ožjem družinskem krogu v ljubljanski stolnici. Spominu na blagopokojnega nadškofa namenjamo tokratno oddajo Sledi večnosti.
Nihče od nas ne pomni take velike noči, kot je letošnja… brez slovesnih tradicionalnih jutranjih vstajenjskih procesij… škofje in duhovniki mašujejo pred praznimi cerkvami, stik z verniki omogočajo le sodobni mediji… drugačni časi, a kljub temu napolnjeni z globoko vero in zaupanjem v božjo prisotnost med nami. O tem se tokratni verski oddaji Tone Petelinšek pogovarja z znanim slovenskim duhovnikom, župnikom iz Frankolovega pri Celju patrom magistrom Brankom Cestnikom.
Da bi zajezili epidemijo novega koronavirusa, so voditelji cerkva in verskih skupnosti zaprli za vernike in vernice hrame svetosti. Duhovniki obrede opravljajo brez navzočnosti vernic in vernikov, ne podeljujejo jim tudi zakramentov. Ti rigorozni ukrepi sovpadajo s praznovanjem velike noči, najpomembnejšega krščanskega praznika. Gre za praznik, ki ga bogatijo številni obredi ter druženje med sorodniki in prijatelji. Kako naj kristjani v zdajšnjih razmerah praznujejo praznik veselja in upanja, kar je velika noč, se bomo pogovarjali z duhovnikom v župniji presvetega odrešenika v Kosezah v Ljubljani Igorjem Dolinškom. »Številni ljudje v teh dneh osamljenosti, odmaknjenosti d njim dragih ljudi razmišljajo, Bog me je kaznoval. To ni res. Bog si tega ne želi, tako kot noben človek dober po srcu, ne želi drugemu človeku slabo.«
V tokratni verski oddaji Sledi večnosti je naš gost evangeličanski škof mag.Leon Novak iz Murske Sobote. Tema pogovora - kako nam v teh zahtevnih, napornih in vrednostno kdaj tudi kaotičnih časih pomagata živeti božja beseda in iskrena vera v Jezusa Kristusa.
NAPOVED: V tokratni verski oddaji Sledi večnosti je naš gost 73.letni doktor Evgen Bavčar - slepi umetnik, pisatelj, konceptualni ustvarjalec in fotograf. Razpet je med svojima dvema domovinama – med Francijo in Slovenijo, med Parizom in Lokavcem pri Ajdovščini. Z njim se bomo pogovarjali o njegovem doživljanju presežnega, svetega in Božjega.
Predstavljamo dobrodelno organizacijo Evangeličanske cerkve pri nas EHO Podpornico. Ta deluje od leta 1997. Lani je pomagala z materialno pomočjo in drugimi storitvami 6 - tisoč posameznikom. Delo EHO Podpornice predstavjla njen predsednik, duhovnik v evangeličanski gmajni na Hodoš, Peter Andrejčak.
Raziskave med starostniki razgrinjajo, da jim v zadnjem življenjskem obdobju duhovnost vse pogosteje postaja prioriteta. Zato se večkrat odločajo za obiskovanje verskih obredov. Slovenska družba je tudi ena najhitrejše starajočih družb. To je izziv za cerkve in verske skupnosti. Kako se te odzivajo na potrebe starejših po duhovni oskrbi nam v oddaji pojasnjujejo novomeški škof Andrej Glavan, ki se je v imenu Slovenske škofovske konference januarja udeležil prvega mednarodnega kongresa o pastorali starostnikov v Vatikanu, evangeličanski duhovnik v Ljubljani mag. Geza Filo in raziskovalec dr. Bojan Macuh. Ta je skupaj še z drugimi raziskovalci preučeval duhovno oskrbo starejših v domovih za starejše.
Tokratna verska oddaja Sledi večnosti je nastala na robu Kozjanskega – v Šmarju pri Jelšah. Z nami bo dolgoletni župan te občine, bibliotekar, vsestranski kulturnik in iskreno verujoči kristjan Jože Čakš; v oddaji pripoveduje kako živeti praktično krščanstvo odprto, iskreno, pogumno, radostno in pričevalno.
Querida Amazonia - ali Ljubljena Amazonija. Takšen je naslov papeževe Apostolske spodbude za Cerkev z amazonskim obrazom, ki jo je Sveti sedež objavil 12. februarja. Z njo je papež povzel sklepe oktobrske škofovske sinode o panamazonski regiji. Udeleženci so takrat podprli predlog, da bi lahko v specifičnih razmerah odmaknjenih amazonskih krajev v duhovništvo posvečali tudi poročene diakone; podprli so krepitev vloge ženske v tamkajšnjih katoliških skupnostih in se zavzeli za oblikovanje novega, specifično amazonskega liturgičnega obredja. Toda na razočaranje mnogih ti predlogi niso našli v papeževo Apostolsko spodbudo - vsaj ne neposredno. Vsebini le-te in odzivom nanjo - tudi slovenskim - namenjamo tokratno oddajo Sledi večnosti. Pripravila sta jo Nataša Lang in naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Novi Netflixov film The Two Popes (Dva papeža) temelji na resničnih dogodkih, dramatičnem odstopu papeža Benedikta XVI. leta 2013 in konklavu, na katerem so kardinali za njegovega naslednika izvolili papeža Frančiška. Skozi izpopolnjene filmske dialoge riše dva povsem različna pogleda na Cerkev: ultrakonservativnega nemškega in liberalno-progresivnega argentinskega. Kakšen dialog je sploh možen med dvema tako različnima osebnostma? Kako se karikirani pogledi na Cerkev, vernike, probleme in izzive sodobnega sveta odražajo v resničnem življenju? Sta Benedikt in Frančišek res tako različna? S frančiškanom dr. Andražem Arkom in jezuitom Primožem Jakopom se pogovarja Peter Frank.
Polstoletne sanje muslimanov v Sloveniji o džamiji so se jim uresničile. Ti so se prvič v njenem prostoru pri molitvi zbrali ta petek. Islamska skupnost je gradila Muslimanski kulturni center sedem let. Zanj so odšteli več kot 35 milijonov evrov. Večino sredstev je prispevala država Katar. Gre za eno najsodobnejših džamij, najverjetneje tudi prvo tako imenovano pametno džamijo v Evropi. To pomeni, da z mobilnim telefonom lahko odklenejo vrata, prižgejo luči in v njej uravnavajo temperaturo. Te in druge informacije v zvezi z izgradnjo Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani v oddaji predstavljajo mufti Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus, tajnik skupnosti mag. Nevzet Porić in arhitekt Matija Bevk.
Neveljaven email naslov