Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Psihiatrinja in družinska sistemska psihoterapevtka, ki poleg kliničnega dela vodi seminarske skupine, ki spremljajo zgodnji razvoj otrok v domačem okolju.
"Pri bitki za moč ni odnosa. Družbe, v katerih so kompleksni sistemi, potrebujejo ogromno energije, da se držijo skupaj, da ostanejo kompleksni. Organizmu gre, ker ima biokemične vezi, paru gre, ker ima ljubezen, skupne otroke, hišo ali seksualnost, v družbi pa se sprašujemo, kaj nas veže. Če nas veže samo jezik, je v teh časih kar problem."
Psihiatrinja in družinska sistemska psihoterapevtka, ki poleg kliničnega dela vodi seminarske skupine, ki spremljajo zgodnji razvoj otrok v domačem okolju.
"Pri bitki za moč ni odnosa. Družbe, v katerih so kompleksni sistemi, potrebujejo ogromno energije, da se držijo skupaj, da ostanejo kompleksni. Organizmu gre, ker ima biokemične vezi, paru gre, ker ima ljubezen, skupne otroke, hišo ali seksualnost, v družbi pa se sprašujemo, kaj nas veže. Če nas veže samo jezik, je v teh časih kar problem."
Scenaristka in režiserka, dobitnica grand prixa na enem najprestižnejših mednarodnih festivalov kratkega filma za Sestre, glasbenica, glasbena producentka in snovalka videospotov.
Ilustrator in oblikovalec je s svojimi ilustracijami oživil številne junake pravljic Svetlane Makarovič, ilustrira za odrasle in otroke, likovno pa opremlja tudi učbenike in priročnike.
Pandemija in razmere v družbi poglabljajo duševne stiske. Posebej pri mladostnikih utegnejo biti hujša težava, saj za svoj razvoj potrebuejojo občutek pripadnosti, ki pa ga dobijo s socialno interakcijo. Navajeni so bili, da pripadajo svojemu krogu vrstnikov, da so se lahko družili in dobivali nove izkušnje. Te so jim zdaj omejene, opozarja klinični psiholog dr. Tristan Rigler.
Kot pediatrinja in psihiatrinja je svoje poklicno življenje posvetila skrbi za duševno zdravje otrok, v balkanskih vojnah psihičnemu okrevanju otrok beguncev, od upokojitve naprej pa vodi programe psihosocialne pomoči na kriznih, vojnih območjih.
Psiholog Aleksander Zadel o šolskem letu, ki ga je zaznamovala pandemija. Kako ocene, učni uspeh in sporočila učiteljev vplivajo na samopodobo tistih, ki se šolajo? Kako se nanje odzivajo učenci in kako njihovi starši?
Predava in raziskuje na ljubljanski fakulteti za farmacijo, doktoriral je na Nizozemskem, je soavtor več svetovnih patentnih prijav, kot raziskovalec dela tudi na inštitutu Jožefa Stefana, kot izvedenec pa je vrsto let deloval pri Evropski agenciji za zdravila.
Skladatelj filmske in gledališke glasbe, pianist in harmonikar Drago Ivanuša že desetletje živi z neozdravljivo boleznijo. Je glas bolnikov, katerih preživetje je odvisno od zdravljenja z napravo CAR-T in pobudnik zbiranja sredstev zanjo.
Pisatelj, filmski režiser, scenarist in kolumnist. Čefurji raus, Jugoslavija, moja dežela, Figa. Vsi njegovi romani so nagrajeni s kresnikom, prevedeni v številne tuje jezike, živijo tudi na odrskih deskah.
Študij defektologije in lastne izkušnje so jo podprle, da je velik del poklicnega življenja namenila skrbi, izobraževanju slepih in slabovidnih. Sodelovala je pri oblikovanju zakonodaje za invalide, pred leti izbrana za Slovenko leta. Od leta 2018 je ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti v Ljubljani.
Ustvarja na gledališkem in glasbenem odru, je član ljubljanske Drame, kot glasbenik ohranja in plemeniti kulturno izročilo narodov Panonske nižine. Gledališki in filmski igralec ter glasbenik je kot poslanec Državnega zbora spoznaval tudi politično življenje.
Od gledaliških do koncertnih odrov, od Bolgarije do Brazilije, od starodavnih tradicij do elektronike, od klasike do džeza, od poučevanja vokalnih tehnik do študija kompozicije in vodenja pevskih zborov.
V svojem terapevtskem delu pomaga predvsem osebam, ki svoje čustvene stiske predelujejo s hrano. Vrsto let je na čelu Enote za motnje hranjenja na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. Je psihiatrija in psihoterapevtka.
Redni profesor jedrske tehnike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko je vodja odseka za reaktorsko tehniko in znanstveni svetnik Inštituta Jožefa Stefana. V letih od 2016 do 2020 je predsedoval evropskemu združenju za jedrsko izobraževanje ENEN.
Igralka, ki je z ansamblom Slovenskega mladinskega gledališča nastopala po skoraj vseh svetovnih odrih, režiserka, ki je na oder postavila vrsto gledaliških predstav in multimedijskih projektov, literatka, ki v dramskih besedilih oživlja goriško zgodovino, vodja skupine, ki je v evropsko prestolnico kulture 2025 povezala Novo Gorico in Gorico.
Predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru. Strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta.
Politologinja in slovenistka. Prevajalka in pisateljica. Koprčanka, ki je dobršen del življenja posvetila ozaveščanju o duševnih motnjah.
Redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo se raziskovalno ukvarja s socialno državo in spolom, družbenimi neenakostmi, revščino in mladino.
Direktor Klinike Golnik, interventni pulmolog, je na kliniki zaposlen dve desetletji, zdaj je njegova prioriteta obvladovanje epidemije koronavirusa. Je član vladne svetovalne skupine za covid 19, vodi Zdravstveni svet.
Prihaja iz Ajdovščine, dela v Ljubljani, od leta 2002 je zaposlen na Onkološkem inštitutu. Je kirurg, zdravnik in borec za urejen zdravstveni sistem.
Vladimir Milošević je eden vodilnih terapevtov psihodrame v Evropi. Psihiatrijo je specializiral na beograjski medicinski fakulteti, ustanovil Inštitut za psihodramo v Beogradu, izobraževal terapevte tudi zunaj Srbije, od leta 2012 pa je zaposlen v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Vodi mednarodne psihodramske seminarje in delavnice, svetuje pri filmskih in gledaliških predstavah in je avtor knjige Psihodrama – Sprememba skozi akcijo.
Neveljaven email naslov