Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ker je Spetkov poglavar Mihi eden največjih brezveznikov na področju avtomobilizma, tokrat na oktanski pomenek vabi Cirila Komotarja, kultnega vlogerja, avtomobilističnega novinarja in vplivneža, da mu pojasni vero v malika, pred katerim marsikateri Slovenec med obveznim sobotnim pranjem platišč poklekne.
Oktanski pomenek s kultnim vlogerjem, avtomobilističnim novinarjem in vplivnežem Cirilom Komotarjem
Ker je Spetkov poglavar Mihi eden največjih brezveznikov na področju avtomobilizma, zato je tokrat na oktanski pomenek povabil Cirila Komotarja, kultnega vlogerja, avtomobilističnega novinarja in vplivneža, da mu pojasni vero v malika, pred katerim marsikateri Slovenec med obveznim sobotnim pranjem platišč poklekne.
“Avto je veliko več kot tista stvar med levim in desnim ogledalom. Ne samo, da avto reže kruh marsikateri slovenski družini, jaz avte jemljem zelo čustveno, pa ne samo Ferrarije in Rolls-Royce. Tudi Alfe in Lancie.” – Ciril Komotar o odnosu človeka do njegovega avtomobila
Slovenija je kot avtomobilska država odrasla šele pred nekaj leti, zato na avtomobile gledamo drugače kot Nemci, Belgijci ali Francozi. Zato nam avto toliko pomeni in ga še ne dojemamo kot prevozno sredstvo.
Kaj bo z avtomobili v prihodnosti, bodo šli v zrak? “Avtomobili gredo lahko v zrak že kar nekaj časa, ampak to so zelo drage rešitve. Veliko prostora imamo še pri optimizaciji prometa v takšni obliki, kot je. Da ne govorimo o sami infrastrukturi, ampak tudi o avtomobilih. Ko bodo avtomobili čez deset, petnajst let vozili povsem sami, bo promet postal bolj učinkovit.”
“Imamo pet stopenj avtonomne mobilnosti oz. vožnje. Mi smo v tem trenutku na tretji. To pomeni, da je vse, kar moraš narediti na avtocesti, je da držiš roko na volanu, avtomobil ti pa asistira, sam zavira, sam pospešuje, drži razdaljo za avtomobilom spredaj, v sili sam zavira. Konec koncev, če doživiš infarkt, zna avtomobil sam ustaviti in vključiti vse štiri utripalke in iti na stran. Avtomobili marsikaj zmorejo.” – Ciril Komotar o avtonomnosti avtomobilov
206 epizod
Petek je dan za teden pozabit. Miha vam takrat servira poznopopoldansko malico. Val 202 to go! V epizodah mini serije Tvitni me nežno lahko prek Twitterja neposredno vplivate na samozavest in barvo lic javnih ter slavnih Slovenk in Slovencev, ki jih mariniramo v živo. Na sporedu v petek po peti. (17:05).
Ker je Spetkov poglavar Mihi eden največjih brezveznikov na področju avtomobilizma, tokrat na oktanski pomenek vabi Cirila Komotarja, kultnega vlogerja, avtomobilističnega novinarja in vplivneža, da mu pojasni vero v malika, pred katerim marsikateri Slovenec med obveznim sobotnim pranjem platišč poklekne.
Oktanski pomenek s kultnim vlogerjem, avtomobilističnim novinarjem in vplivnežem Cirilom Komotarjem
Ker je Spetkov poglavar Mihi eden največjih brezveznikov na področju avtomobilizma, zato je tokrat na oktanski pomenek povabil Cirila Komotarja, kultnega vlogerja, avtomobilističnega novinarja in vplivneža, da mu pojasni vero v malika, pred katerim marsikateri Slovenec med obveznim sobotnim pranjem platišč poklekne.
“Avto je veliko več kot tista stvar med levim in desnim ogledalom. Ne samo, da avto reže kruh marsikateri slovenski družini, jaz avte jemljem zelo čustveno, pa ne samo Ferrarije in Rolls-Royce. Tudi Alfe in Lancie.” – Ciril Komotar o odnosu človeka do njegovega avtomobila
Slovenija je kot avtomobilska država odrasla šele pred nekaj leti, zato na avtomobile gledamo drugače kot Nemci, Belgijci ali Francozi. Zato nam avto toliko pomeni in ga še ne dojemamo kot prevozno sredstvo.
Kaj bo z avtomobili v prihodnosti, bodo šli v zrak? “Avtomobili gredo lahko v zrak že kar nekaj časa, ampak to so zelo drage rešitve. Veliko prostora imamo še pri optimizaciji prometa v takšni obliki, kot je. Da ne govorimo o sami infrastrukturi, ampak tudi o avtomobilih. Ko bodo avtomobili čez deset, petnajst let vozili povsem sami, bo promet postal bolj učinkovit.”
“Imamo pet stopenj avtonomne mobilnosti oz. vožnje. Mi smo v tem trenutku na tretji. To pomeni, da je vse, kar moraš narediti na avtocesti, je da držiš roko na volanu, avtomobil ti pa asistira, sam zavira, sam pospešuje, drži razdaljo za avtomobilom spredaj, v sili sam zavira. Konec koncev, če doživiš infarkt, zna avtomobil sam ustaviti in vključiti vse štiri utripalke in iti na stran. Avtomobili marsikaj zmorejo.” – Ciril Komotar o avtonomnosti avtomobilov
Spetek si je v kinu ogledal dokumentarec o Mladih levih, ki so po skoraj 40 letih spet skupaj, in ugotovil, da sive fotrčke od Stonesov loči praktično samo naravna barva las. Kako je bilo v šestdesetih, ko so konzumirali po štiri oboževalke na dan, se obmetavali z denarjem in domov s koncerta blodili teden dni?
Statistika pravi, da Spetek med več kot stopetdesetimi gosti še ni gostil nobenega igralca! Na prvi polnokrvni seansi leta se je Mihu na psihoanalitičnem kavču pridružil igralec Uroš Fürst. "Dolgo sem si želel postati glasbenik. Ko sem se začel ukvarjati s teatrom, pa se mi je zameglil um. Povsem me je pritegnilo."
Prvi dan letošnjega leta je bil Spetek, ki se ni zgodil, ker je silvestrski ljubimec zaspal. Tokrat ni zatajil.
Ker predsednika še vedno muči domotožje, se na lestvici znanih Slovencev s pretanjenim občutkom za humor spuščamo en klin niže. Tokrat se v Spetku zglasi kitarski heroj Slon, bolj plešasta in malo manjša polovica dueta Slon in Sadež. V čakalnici Zdravstvenega doma Vič mu rečejo kar Jure Karas.
Ko so se osemdeseta lomila v devetdeseta, so Ljubljani vladali neponovljivi frajerji letnika nekajinšestdeset. In prvi med njimi je bil Vinci. Kakopak Vogue. In seveda Anžlovar. Če bi gledali film, v katerem junak v dveh letih zamenja tri stanovanja, pet punc, beži pred rubežniki, dela samomor in klofne ministra, bi rekli, da režiser naklada. In Vinci res naklada.
Spet čez pet je prišla Nada Rotovnik Kozjek. Športnica, zdravnica in prehranska strokovnjakinja, ki – za razliko od tistih z vikend tečaji – res ve, kaj se je.
Glej ga, čudež! 14 milijard let po velikem poku, se je med sedmimi milijardami ljudi ravno v Pečkah rodil najbolj talentiran motokrosist v zgodovini znanega vesolja. Spoznajte njegovega kreatorja, fotra Bogomirja Gajserja.
Po moralističnem in politično korektnem hip hop dolgčasu zadnjih let, so vzhodne Dravlje končno rodile Nipkeja. Mama mu reče Boštjan, sodnik za prekrške pa Nipič. S faksom se je skregal, poha bolj redno kot službuje, “noben” ga ne razume, njemu pa je tako všeč.
Pri dvanajstih je ovinke trgala z ročno, kasneje pa zamešala najbolj turbo gene na sončni strani alp. Kaskaderka Tjaša Perko je hči poklicnega kaskaderja in žena poklicnega smukača. Je mama, ki 200 dni na leto spi sama in piše uspešen blog. Če bi bila ptič, pravi, bi točno vedela, koga posrati.
Samo en mož obstaja, ki si zasluži bolj protokolarno napoved od predsednika republike. Spoštovano poslušalstvo, gost Spetka je Vili Resnik, zvezdnik, ki je Sodražico zavzel s helikopterjem.
Kaj se zgodi, ko pod Mežakljo trčita avtohtona in uvožena hribovska kultura? Car, Carice in Hostarji? Kadar stroka išče ustrezno terminologijo, mi pa si o tem ne upamo na glas, vskočita avtorja spletnih fenomenov Goran H in Dejan K – mojstra stereotipizacije druge generacije. Po Gorenjski in pred primorsko premiero celovečerca Pr Hostar, gaunarja “zližeta enega” še v Spetku.
Filip Flisar, brusilec nožev, poznavalec govejega usnja, svinjske masti, motokrosa, BMX-a ter nenazadnje tudi smučanja. V zbirki posebnih, dobrih je vsaj deset nožev, poleg tistih s katerimi reže kruh: “Ljudje hodijo na sprehode in v hribe, da si spucajo glavo. Jaz grem pa brusit nože.”
Bela štruca, evrokrem, na radiu pa (Neca); potem pa s katrco v vrtec k vevericam. Šampionke in prvaki, ki ste v zobne miške verjeli v dobi Stenmarka, Sandokana in Trefalta, se spominjate takega zajtrka. Če niste rasli z Vsemi, ki hitijo, ste z Murijem zagotovo. S kultno frizuro vred se Neca Falk oglasi spet čez pet.
Za človeka, ki pravi, da mu je voziček spremenil življenje na bolje, bi lahko rekli, da ni povsem vodotesen. A Gal Jakič, ki ga na monoskiju nagne 70 kilometrov na uro, dokazuje nasprotno.
Edini frajer, ki upa priznat, da je bil v osemdesetih raje šminker kot panker; edini tip, ki v Spetku naroči malo pivo in ohrani moško čast, je Magnifico.
Avtor mnogih knjig o divježerstvu, odbitih vandravskih člankov, ljudski godec in lik, ki je prehodil skoraj vsako ped domovine se imenuje Dario Cortese.
Če ti kdo reče, da pozna punco, ki pravi, da je jasnočutna in da je 20 let nazaj brez padala padla 200 metrov globoko in videla božjo brado, najbrž ne naklada. Obstaja utemeljen sum, da gre za Nežko Poljanšek, drobno čarovnico fizioterapije, ki pripravlja mogočna bedra naših olimpijskih lavreatov na nove zmage.
Spetek se teden po tisoči epizodi Radia Ga-Ga poklanja tej “slovenoslovski” instituciji z vabilom, ki ga naslavlja Tilnu Artaču, na videz normalnemu mladeniču, ki ga je ravnatelj Hribar z leti izpridil v močno razcepljeno osebnost. Kdo je Tilen? Je poklicni čelist? Gorenjski primitivec? Ali nevrotična psihologinja?
V prvem Spetku po vnebovzetju se oglasi edini poklicni Slovenec. Zgodovinar, filmar, strokovnjak za odnose z javnostmi in raziskovalec življenja Slovencev na severnoameriški celini Joe Valenčič iz Clevelanda. O klobasah, Melaniji, polki, Donaldu in o tem, zakaj je Hollywood krivično zaobšel slovenske stereotipe . . .
Ko Bearu Gryllsu zmanjka za burek, vskoči Anže Česen. Vojak, specialec, športnik, ki ljubi težki tek in lahki puškomitraljez. Eden redkih, ki je v času hipsterskih pomehkužencev javno ponosen, da je pripravljen za bitko.
Neveljaven email naslov