Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
531 epizod
531 epizod
Svetovalna oddaja na Radiu Koper je namenjena vsem, ki bi radi vedeli in izvedeli kaj več in ki bi radi na svoja vprašanja slišali jasen odgovor. Vsak četrtek med 10.00 in 10.30 obravnavamo teme, ki so del našega vsakdana, in z različnimi strokovnjaki iščemo način, kako iz problema narediti izziv. Bodite del oddaje tudi vi. Postavite nam vprašanje zdaj!
Kupovanje je pred časom v razvitem svetu postalo družabni dogodek, ki razveseljuje in daje občutek ugodja. Hitra moda, ki temelji na modernih oblačilih po nizkih cenah, porabnike spodbuja k intenzivnemu in impulzivnemu nakupovanju. Obstajajo pa tudi drugi načini. Kot pravi tokratna sogovornica, prof. dr. Tina Vukasović s Fakultete za management Univerze na Primorskem, smo se že med epidemijo covida-19 potrošniki ob nakupovanju začeli obnašati drugače. Prostora za izboljšave je sicer še ogromno, pa vendar - šteje vsak korak v pravo smer. In kaj počne »trajnostni potrošnik«? Ne kupuje brezglavo, ampak teži k iskanju rešitev na področju družbenih in okoljskih neravnovesij, se pravi k bolj odgovornemu potrošniškemu ravnanju.
Motoristična sezona se je začela. Promet na cestah je gostejši, cestišča pa so po hladnem delu leta še slabo oprijemljiva, zaradi del na cestah tudi prašna in ponekod prekrita s peskom. Motoristi se morajo v novo sezono zapeljati pripravljeni, dobro opremljeni in zbrani. Vožnja naj bo užitek, pravijo v Moto klubu Kondor, ki že veliko let zapovrstjo organizirajo tudi preventivne akcije. Z nami bo njihov član, upokojeni policist inštruktor, Darjo Benčič.
V Sloveniji bi najmanj 2500 mladih potrebovalo zdravljenje zaradi odvisnosti od sodobnih tehnologij. Stroka opozarja na spremembe pri razvoju možganov, posledično zaznavi resničnosti in razvoja umetnih potreb. Digitalizira se šolstvo: kdo nosi odgovornost, da ne bo prinesla več negativnih kot pozitivnih posledic in kako zamejiti tvegano uporabo interneta? Na to in še več drugih vprašanj so odgovorili strokovnjaki različnih področij.
V pripravljanju otroka na življenje starši pogosto ne morejo zaobiti bremena svoje lastne življenjske prtljage. Slabe izkušnje, občutke neugodja in nelagodja, odrekanja in borbe, občutke nemoči in podobno, ki so jih doživljali v otroštvu, želijo pogosto svojim otrokom prihraniti. Pri tem nehote izpustijo pomen in vrednost, ki jo ima frustracija. Tudi ta je lahko vzgojna, krepi in oblikuje ter pomaga otroka pripraviti na različne življenjske situacije. O tem se bomo v nadaljevanju pogovarjali z Nevo Strel Pletikos iz Centra za osebno rast, univ. dipl. pedagoginjo, prof. sociologijo, specializantko psihoterapije TA ter asistentko na PF Koper pri predmetu šolsko svetovalno delo.
Jeza je ena najbolj nerazumljenih in obenem zatiranih čustev. Otroci se na to močno in nenadno čustvo najpogosteje odzivajo z napadalnostjo. A tako kot pri drugih čustvih, ki jih pretežno povezujemo z negativnim, je tudi jeza, če jo znamo sprejeti in premostiti, pravzaprav tudi koristna. Več o tem bo povedala Neva Strel Pletikos iz Centra za osebno rast, univ. dipl. pedagoginja, prof. sociologije, specializantka psihoterapije TA ter asistentka na koprski Pedagoški fakulteti pri predmetu šolsko svetovalno delo.
V organizaciji društva Ekologi brez meja se danes začenja vseslovenska akcija "Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov". Internet namreč proizvede več emisij kot letalstvo, zato je tudi na tem področju nujno znižati ogljični odtis, oblikovati bolj trajnosten digitalni svet in očistiti svoje digitalne naprave. Z nami bosta Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja in Daniel Nardin, projektni inženir na RTV Slovenija, ki nam bo, med drugim, povedal tudi, kako ustrezno skrbeti za naprave.
V svetovalni oddaji ponujamo nekaj naravnih rešitev za nego kože, obraza in tudi ust, ki je izjemno pomembna sploh ob težkih boleznih in prav zaradi tega nekatere snovi ne bi smele še dodatno obremenjevati organizma. Z nami se je Darja Rojec, kemičarka in zeliščarka, ki je o uporabi naravnih sestavin do zdaj napisala 5 knjig, po vsej državi organizira tudi številne delavnice. Je tudi vodja podružnice Obala-Kras Združenja Europa Donna.
Hiperbarična kisikova terapija je po svetu zelo razširjena metoda regeneracije in posebej priljubljena med poslovneži, športniki in starostniki. V glavnem takimi, ki imajo nekaj pod palcem, če izključimo bolnike, ki se zdravijo pod zdravniškim nadzorom. Pacient v hiperbarični komori pod povišanim atmosferskim pritiskom vdihuje čisti kisik, kar po mnogih raziskavah pospešuje celjenje tkiv, izboljšuje krvni obtok in zmanjšuje vnetja. Ali se v taki komori lahko pomladimo, zgladimo gube ali v nam pomagaga k ozdravitvi vsakršne bolezni, smo se pozanimali pri docentu dr. Žarku Finderletu na Inštitutu za fiziologijo medicinske fakultete v Ljubljani, kjer deluje Center za baromedicino.
Februarja se v osnovne šole vpisujejo bodoči prvošolci. Staršem se ob tem pogosto postavlja dilema, ali je otrok na začetek šolanja pripravljen. V zadnjih desetih letih se je skoraj potrojilo število odlogov. V Svetovalnem centru Istre so se v sodelovanju z vrtcem Semedela odločili organizirati šolo za starše prvošolcev, na katerem skušajo odgovoriti na številna vprašanja, ki se ob tej pomembni otrokovi prelomnici pojavljajo, pa tudi o pomenu ohranjanja gibanja, razvijanja sampodobe, samostojnosti in delovnih navad. O tem smo se v svetovalni oddaji pogovarjali z direktorico centra Vesno Starman.
Po moko v mlin, da bo tako kot mora biti. Ja, včasih je bilo to normalno, zdaj pa predvsem zaradi pomanjkanja časa skoraj nemogoče. A vendar si sveže zmlete moke za peko, pripravo jedi želi vse več ljudi. Zato sta se gostji današnje oddaje odločili, da je treba mlin približati ljudem, z njim pa tudi raznovrstno svežo moko in varno brezglutensko moko za tiste, ki se morajo tako prehranjevati. Več v nadaljevanju oddaje, ki jo je pripravila Urša Mravlje
Spletni goljufi na nas prežijo že skoraj na vsakem koraku. Pošiljajo lažna elektronska sporočila, kličejo nas in se predstavljajo kot bančni uslužbenci, objavljajo lažne oglase in pošiljajo SMS sporočila v imenu dostavnih služb. Goljufi so izredno iznajdljivi in če nismo pazljivi, se lahko kaj hitro ujamemo v prevaro. Kakšne so najpogostejše spletne prevare in kaj storiti, da ne postanemo žrtve, v tokratni svetovalni oddaji z gostjo Erino Borovič iz Nacionalnega odzivnega centa za kibernetsko varnost SI-CERT, kjer s posebnim projektom Varni na internetu ozaveščajo uporabnike o prevarah. Oddajo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Januarja si številni obljubijo, da se bodo bolj posvečali rekreaciji, gibanju. Zlasti v povezavi s kakšnim odvečnim kilogramom, pridobljenim med prazniki. A vendar je gibanje veliko bolj kot za fizični izgled pomembno za naše splošno dobro počutje in tudi umske ter učne sposobnosti. In začne se že zelo zgodaj, pri najmlajših. "Če je na primer otrok preskočil fazo plazenja, lahko tu iščemo vzroke za težave pri branju," pravi Martina Jenko Mavrič – specialna pedagoginja, zaposlena na OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici, ki se ukvarja tudi s pedagoško kineziologinjo ter senzorno in refleksno integracijo. Z njo se je o pomenu gibanja in njegovem vplivu na kognitivne sposobnosti in razvoj otrok pogovarjala Mateja Rolih Maglica.
Starejši ljudje pogosto doživljajo osamljenost. Najbolj dejaven del življenja se, sploh po upokojitvi, umiri. Zaradi različnih življenjskih dogodkov, kot so smrt partnerja in prijateljev, bolezni, skrb za bolne družinske člane in številni drugi, se njihov socialni krog skrči. Mnogokrat postanejo odvisni od pomoči drugih, zapušča jih telesna moč, pokojnina pogosto ne zadostuje za vse potrebe. Vendar narobe razmišljamo, če menimo, da so to težave, s katerimi naj se soočajo sami. Vprašanje skrbi za starejše zadeva celotno družbo, od najmlajših naprej, ki bi jih morali prvenstveno vzgajati v sočutna bitja. Kaj lahko naredimo, da zmanjšamo občutek osamljenosti, preprečimo najbolj skrajna dejanja, okrepimo zavedanje, da nihče ni s svojimi težavami sam ali vsaj, da tako ne bi smelo biti? Mateja Brežan je k pogovoru povabila doc. dr. Nušo Zadravec Šedivy z Inštituta Andrej Marušič, Univerze na Primorskem.
Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehnike, namenjena zgolj nekaj sekundam zabave, lahko posameznike zaznamuje za vse življenje. Obenem pa vpliva tudi na živali in onesnažuje okolje. Kampanja "Bodi zvezda, ne meči petard", v kateri sodelujejo Pilicija, zdravniki in reševalci, učitelji, inšpektorji, društva za zaščito živali, gasilci in mediji, poteka že več kot 10 let. Tudi vse preventivne akcije so prispevale k temu, da število nesreč počasi zmanjšuje, a kot poudarjajo na Policiji, ne bodo zadovoljni, dokler se prazniki ne bodo zaključili brez fizičnih poškodb ljudi in brez s tem povezanih kršitev. V današnji svetovalni oddaji bomo tako gostili predstavnika Policije, urgentnega centra in strokovnjakinjo, ki skrbnike poučuje, kako lahko pomagaj psom v stresnih situacijah. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V svetovalni oddaji smo govorili o dostopnosti spletnih strani za osebe z kognitivnimi in motoričnimi težavami. Naša gostja je bila Alida Klemenčič, ki smo jo spoznali kot avtorico knjige Dolga je ta pot, v kateri piše o življenju po hudi poškodbi glave. Sogovorka je sodelovala pri Beletrininem projektu Razširjamo obzorja kulturnega, ki se je posvetil usposabljanju oseb z različnimi invalidnostmi za izvedbo analiz dostopnosti spletnih strani kulturnih institucij po Smernicah za dostopnost spletnih vsebin. Alida Klemenčič je mentorica za analizo dostopnosti spletnih strani za uporabnike s kognitivnim oviranostmi po poškodbi možganov. Slišali bomo tudi Matejo Vodeb, vodjo službe za dostopnost programov RTV, ki bo povedala več o spletnih straneh Dostopno.si in Enostavno.info.
Razlogi zakaj se starejši odrasli odločajo za učenje jezika so različni, bodisi zaradi potreb na delovnem mestu, obnavljanju znanja, vedoželjnosti, spoznavanja drugih kultur. O metodah učenja, motivaciji, zanimanju za učenje tujih jezike se bomo med drugim pogovarjali s Ksenija Zečević iz Ljudske univerze Koper.
Evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki se je začel v soboto in bo trajal vse do nedelje, je priložnost, da znova razmislimo o odpadkih in ravnanju z njimi ter v tej smeri tudi kaj naredimo. Govorili bomo o ločenem zbiranju in ravnanju z nevarnimi odpadki, med katere sodijo tudi zdravila. K poslušanju vabita Mateja Brežan in Jasna Preskar.
Slovenska zakonodaja določa 15. november kot datum, ko morajo biti vozila opremljena z zimsko opremo. Najpomembnejši del ustrezne opreme avtomobila so pnevmatike, saj zagotavljajo edini stik avta s podlago, po kateri vozi. Lastniki vozil pa ne smejo pozabiti tudi na druge dejavnosti, s katerimi pripravijo vozilo na hladnejši del leta. Mateja Brežan se je pogovarjala z Janezom Kajzarjem, vodjo servisne delavnice v AMZS Postojna.
Uprava za zaščito in reševanje je pripravila posvet o kurjenju v naravnem okolju, kjer so govorili tudi o kurjenju na kmetijskih zemljiščih. Tema je še kako aktualna, gasilci pa vseh odgovorov niso dobili. Na posvetu je bila tudi Tjaša Škamperle.
V Sloveniji je več kot 32 000 oseb z demenco. V dveh tretjinah gre za Alzheimerjevo bolezen. Demenca nastane zaradi bolezenskih sprememb na možganskih celicah. Medicina še ne pozna niti vzroka niti načina zdravljenja te bolezni. V zadnjih letih pa je z raziskavami uspela zaznati nove dejavnike tveganja, ki bi, če bi jih preventivno uspeli preprečiti, lahko zmanjšali možnosti za demenco tudi do 40 odstotkov. K poslušanju vabi Mateja Brežan, ki je v svetovalno oddajo povabila družinsko zdravnico in predsednico društva Primorske spominčice, Tatjano Cvetko.
Neveljaven email naslov