Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
892 epizod
892 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Statistični podatki vzbujajo strah: dvajsetkrat višje tveganje za aterosklerozo in hudo koronarno bolezen srca, pogostejša angina pektoris, bolj verjeten srčni infarkt in možganska kap. Povišan holesterol se lahko pojavi že pri otrocih, zato je pregled pri zdravniku nujen. Zdravila in zdrav življenjski slog preprečijo hujše zaplete. Povišan holesterol pri otrocih je pogosto posledica dedne bolezni. Diagnoza: družinska hiperholesterolemija. Oddaja: Ultrazvok. Svetuje: doc. dr. Urh Grošelj s Pediatrične klinike v Ljubljani. Pripravlja: Iztok Konc. Foto: BoBo
Ortoped Andrej Prlja iz Splošne bolnišnice na Jesenicah ima veliko izkušenj z zdravljenjem išiasa. Pri išiasu se bolečina največkrat začne v križu. Traja dan, dva, lahko tudi nekaj tednov. Zgodi se, da poneha in se ponovno pojavi. Najbolj značilno za išias pa je, da se bolečina iz hrbta in križa razširi v nogo vse do stopala. Analgetiki, ki omilijo bolečino, so lahko blagi in jih v lekarni dobimo tudi brez recepta; zdravnik pa nam lahko predpiše tudi močnejše protibolečinske tablete. O išiasu v oddaji Ultrazvok svetuje ortoped mag. Andrej Prlja. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: guvo59/ pixabay
Vsak otrok je pomemben, pravi ginekologinja asist. dr. Vesna Fábjan Vodušek iz Ginekološke klinike UKC Ljubljana, ko beseda nanese na okužbo novorojenčkov s streptokoki B. To so bakterije, ki so pri nekaterih ljudeh del normalne bakterijske flore; na otroka pa se z matere lahko prenesejo že pred ali med porodom. Čeprav zelo redko pa okužba s streptokoki B lahko resno ogrozi novorojenčkovo zdravje. Zato zdravniki ukrepajo že pred porodom in predpišejo antibiotike. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: rawpixel/ pixabay
Multipla skleroza je eden glavnih vzrokov za invalidnost pri mladih odraslih. Za boljše obvladovanje bolezni sta ključnega pomena njeno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Spremembe, ki jih multipla skleroza povzroči na možganskem tkivu, je možno videti in spremljati s slikanjem z magnetno resonanco. Med vodilnimi strokovnjaki s tega področja je nevrolog Jožef Magdič iz Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Za oddajo Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc, je predstavil svoje delo in raziskave, ki omogočajo boljše spremljanje in učinkovitejše zdravljenje multiple skleroze. Foto: NIH Image Gallery/ Flickr, public domain
Najpogostejša bolezen, ki jo v Sloveniji prenašajo klopi, je Lymska borelioza. Po njej smo v samem svetovnem vrhu; pri nas oboli kar štirikrat več ljudi kot v pokrajini Lyme v ZDA, po kateri je bolezen dobila ime – Lymska borelioza. Leta 2018 je pri nas zbolelo več kot 7500 prebivalcev, za letos pa kaže, da bo ta številka občutno nižja. Do zdaj je obolelo 2700 ljudi, kar je 3000 manj kot v enakem obdobju lani. Boreliozo prepoznamo po značilnem rdečem madežu v obliki kolobarja (prstana), ki se običajno pojavi na mestu klopovega vboda. Podrobneje v oddaji Ultrazvok infektolog prof. dr. Franc Strle in biolog dr. Tomi Trilar. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: CNXOpenStax/ WikimediaCommons
Dr. Damjan Osredkar je otroški nevrolog. Na Pediatrični kliniki obravnava in spremlja bolnike s spinalno mišično atrofijo. To je živčno-mišična bolezen, s katero se v Sloveniji vsako leto rodita en do dva otroka. Brez ustreznega sodobnega zdravljenja se spinalna mišična atrofija hitro slabša. Zdaj je tudi pri nas že na voljo zdravilo, ki hudo in redko bolezen zaustavi ter prepreči otrokovo smrt. Z njim že dobro leto zdravijo trideset otrok. Rezultati so spodbudni: znaki bolezni so se ustavili pri vseh malih bolnikih, pri tretjini se je stanje tudi izboljšalo. Na vidiku pa je že nova terapija, s katero bo, kot vse kaže, moč spinalno mišično atrofijo celo pozdraviti. Pri njenem razvoju je sodelovalo slovensko podjetje BIA Separations iz Ajdovščine. Podrobneje o revolucionarnem genskem zdravljenju pa v oddaji Ultrazvok ameriški tehnolog Pete Gagnon, ki je glavni znanstvenik pri BIA Separations, in otroški nevrolog doc. dr. Damjan Osredkar s Pediatrične klinike v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: 4961598/ Pixabay
Prehransko svetovanje je več kot pogovor o hujšanju, več kot le borba z odvečnimi kilogrami in tudi več neprestano preštevanje kalorij. Diplomirana dietetičarka Katja Simić pravi, da pot do zdravja in zdravega načina življenja ni lahka in kratka. Kaj torej pravi dietetika – kakšen je zdrav način prehranjevanja? Ljudje smo seveda različni; nekateri morajo biti ob prehranjevanju pozorni na bolezni, s katerimi se spopadajo, na alergije, na osebna prepričanja – pa vendar: kakšen način prehranjevanja je najbolj optimalen? Izvedeli boste v oddaji Ultrazvok. Katjo Simić je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: jarmoluk/ Pixabay
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni opozarja na velik porast okužb s sifilisom. Podatki za leto 2017 tako celo kažejo, da je sifilis po pogostosti že prehitel okužbo z virusom HIV. To velja tudi za Slovenijo. Sifilis je nevarna spolno prenosljiva bolezen, ki je ne gre podcenjevati. Če namreč obolenje odkrijemo pozno, lahko resno okvari številne organe – srce, možgane, hrbtenjačo, jetra – in ogrozi človekovo življenje. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi Ambulanto za spolno prenosljive okužbe na Kliničnem centru v Ljubljani, bo opozorila na značilne znake in simptome sifilisa, pojasnila, zakaj je najbolj ustrezna zaščita pred okužbo kondom in opisala zdravljenje z antibiotiki. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Bru-nO/ Pixabay
»K meni v ambulanto sta prišla očka in mamica s triletnim fantkom, pri katerem smo med pregledom odkrili, da slabše vidi. Predpisala sem mu očala. Nekaj mesecev kasneje so se vrnili, vendar takrat z drugim problemom: fantek ni hotel sneti očal; z njimi se je hotel umivati, z njimi je hotel spati,« pripoveduje dr. Alma Kurent, ki v Zdravstvenem domu na Metelkovi v Ljubljani zdravi otroke in mladostnike z očesnimi boleznimi in motnjami vida. Opozarja, da je prav slabovidnost pri otrocih in mladostnikih najpogostejši vzrok za enostransko poslabšanje vida. Čeprav največkrat povzroči le blago znižanje vidne ostrine, lahko vodi tudi do hude izgube vida in slepote. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Z dr. Almo Kurent se je srečal Iztok Konc. Foto: MabelAmber/ Pixabay
Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo od začetka letošnjega leta prijavljenih štiriindvajset primerov klopnega meningoencefalitisa, kar je trikrat manj kot v istem obdobju lani. Med obolelimi je bilo deset žensk in štirinajst moških. Zdaj poročajo že tudi o šestih novih primerih - skupno torej trideset. Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, se Slovenija uvršča v sam evropski in svetovni vrh. Najbolj usoden je prav klopni meningoencefalitis, ki se lahko konča tudi s smrtnim izidom. Podrobneje pa v tokratnem Ultrazvoku z infektologom prof. dr. Francem Strletom. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: JerzyGorecki/ Pixabay
Škoda, ki jo povzročijo ultravijolični sončni žarki, je velika. Da pospešijo staranje kože in v najhujšem primeru celo nastanek raka, smo povedali že večkrat. To, da nas opečejo, pa tudi. Kako naj oskrbimo opečene predele? Kaj bo kožo nahranilo in ji vrnilo lesk in vlago? V čem je moč oljčnega olja, aloe vere in jogurta? Zakaj strokovnjaki odsvetujejo šentjanževko? O negi opečene kože v tokratni oddaji Ultrazvok odgovarja in svetuje dermatologinja Mirjam Rogl Butina. V njeni ambulanti jo je spraševal Iztok Konc. Foto: Chezbeate/ Pixabay
Trije strokovnjaki – diplomirana dietetičarka, specialist internist in zdravnik z urgence – in vedno enak odgovor: Voda, voda in še enkrat voda. Seveda je to odgovor na vprašanje, katera pijača je najbolj primerna za vroče poletne dni. V vročini potrebuje naše telo več tekočine kot običajno, saj takrat vodo v veliki meri izgubljamo z znojenjem. Koliko tekočine na dan je potrebno spiti, da ne pride do dehidracije? Kakšne so lahko posledice? Komu strokovnjaki priporočajo izotonične napitke in zakaj odsvetujejo alkohol, kofein in sladkor? V oddaji Ultrazvok odgovarjajo: diplomirana dietetičarka Katja Simić, prof. dr. Bojan Knap (UKC Ljubljana) in doc. dr. Hugon Možina (UKC Ljubljana). Z njimi se je srečal Iztok Konc. Foto: geralt/ Pixabay
Valentina Kovačič, vzgojiteljica iz Vrhnike, je za multiplo sklerozo zbolela pred dobrimi desetimi leti. Gregor Selak iz Škofje Loke je kljub multipli sklerozi profesionalni paraplezalec. V oddaji Ultrazvok bosta spregovorila o svoji izkušnji z boleznijo. Dr. Alenka Horvat Ledinek s Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana pa nas bo seznanila z novimi potmi zdravljenja in obvladovanja multiple skleroze. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NIH Image Gallery/ Flickr/ Public domain
Poletje je krasen letni čas, pravi dermatologinja Mirjam Rogl Butina. Hkrati pa takoj opozori na zdravo mero pri sončenju. Njen glas se še bolj zresni, ko govori o izpostavljanju majhnih otrok poletnemu soncu. Sončni žarki opečejo, zaradi njih se koža poškoduje, hitreje stara, se zguba in je bolj pigmentirana. In še največja nevarnost: ultravijolični sončni žarki povzročajo kožnega raka. O ustrezni zaščiti pred soncem v tokratni oddaji Ultrazvok. Z dermatologinjo Mirjam Rogl Butina se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: jplenio/ Pixabay
Dr. Lucija Peterlin Mašič je predavateljica in raziskovalka na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, kjer skupaj s kolegi išče odgovor na eno najpomembnejših vprašanj v medicini: kako se bomo v prihodnje borili proti bakterijam, ki so odporne na antibiotike. Mednarodna skupina, v kateri deluje, je odkrila nove spojine, ki bakterijam preprečujejo razmnoževanje. Gre za povsem nov način boja proti odpornim bakterijam, za katerega je skupina prejela letošnjo drugo Rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v Ljubljani. Podrobneje pa s prof. dr. Lucijo Peterlin Mašič v oddaji Ultrazvok. Na Fakulteti za farmacijo jo je obiskal Iztok Konc. Foto: jarmoluk/ Pixabay
Štiriindvajsetletna Branka Pestar Hajšek o sebi pove, da je ženska, ki ima endometriozo. Diagnozo ji je ginekolog postavil pred dobrimi šestimi leti – takrat je bila stara 18 let. Endometrioza je hormonsko odvisna, vnetna in kronična bolezen. Nanjo najpogosteje opozorijo boleče menstruacije, dolgotrajne bolečine v medenici in križu ter med spolnimi odnosi. Za uspešno zdravljenje endometrioze je pomembno zgodnje odkritje in kakovostno izvedena prva operacija. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok Branka Pestar Hajšek (Društvo Endozavest) in ginekologinja ter izkušena kirurginja doc. dr. Martina Ribič Pucelj. O endometriozi se je z njima pogovarjal Iztok Konc. Foto: Therapractice/ Pixabay
V človeškem telesu je okrog 700 mišic različnih velikosti in oblik. Med njimi je največ skeletnih mišic, ki so odgovorne za premikanje in gibanje. Vendar pa imajo v telesu še pomembnejšo vlogo, kot smo menili do zdaj. Ob že dokazanih povezavah med redno telesno vadbo, zdravim življenjskim slogom in zdravjem, se v zadnjih letih vedno bolj jasno kažejo še povezave med mišicami in nekaterimi obolenji. V oddaji Ultrazvok tokrat sodelujejo raziskovalci, ki so se v Ljubljani udeležili simpozija o skeletnih mišicah: prof. dr. Kathy Myburgh (Južnoafriška republika), dr. Marc Gilbert (Francija) in dr. Tomaž Marš (Slovenija). Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Brittany/ Flickr: https://www.flickr.com/photos/eye_smile/8017685238/
Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje so sporočili, da so opazili porast primerov mišje mrzlice. Če običajno v Sloveniji zabeležimo do dvajset primerov letno, so letos že samo do sredine maja obravnavali kar petinsedemdeset bolnic in bolnikov. Med njimi je bilo 59 moških in 16 žensk; največ iz jugovzhodne Slovenije. Vsi oboleli so bili hospitalizirani, umrl ni nihče. Ker se mišja mrzlica lahko nevarno zaplete in konča tudi s smrtnim izidom, v oddaji Ultrazvok tudi o zaščiti pred okužbo. Iztok Konc se je pogovarjal z akademikinjo prof. dr. Tatjano Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, ki je enega od povzročiteljev mišje mrzlice pred desetletji odkrila v Dobravi pri Žužemberku. Foto: Alexas_Fotos/ Pixabay
»Kašljala sem in kašljala in tako je šlo življenje naprej,« začenja svojo zgodbo gospa Branka Bizjan, ki že od otroštva živi z astmo. »Od kar pa dobivam biološka zdravila, se je začelo moje drugo življenje.« Hudo obliko bolezni je bilo do pred nekaj leti težko nadzorovati – do spremembe in pomembnega napredka pa je prišlo z uvedbo sodobnih bioloških zdravil in tudi strokovnjaki govorijo o drugi revoluciji pri obvladovanju in zdravljenju le te. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je udeležil okrogle mize, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija. Na njej so sodelovali tudi gosti današnje oddaje: gospa Branka Bizjan in strokovnjaki s klinike Golnik: diplomirana medicinska sestra Avrea Šuntar Erjavšek, doc. dr. Sabina Škrgat in prof. dr. Peter Korošec. Foto: Clker - Free - Vector Images/ Pixabay
Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se število primerov ošpic po svetu povečuje že tretje leto zapored. Letos o njih poročajo že iz sto sedemdesetih držav. V zadnjem letu dni tako ni evropske države, ki ne bi zabeležila novega primera. Med obolelimi je največ odraslih in mladih, starejših od petnajst let (53%), sledijo štiriletniki in še mlajši otroci (29%). Ošpice povzroča virus in so zelo nalezljive. Najbolj ogroženi so necepljeni posamezniki, skupnosti in skupine. Ker vsak nov izbruh in primer ošpic odpre številna vprašanja, smo pred radijski mikrofon povabili dr. Marto Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Po zadnjih primerih obolelih za ošpicami na ljubljanski urgenci se namreč ne moremo slepiti, da smo v Sloveniji proti njim imuni in varni. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: CDC/ Dr. Heinz F. Eichenwald/ Public Domain
Neveljaven email naslov