Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pripravljajo se spremembe pokojninske zakonodaje. Na ministrstvu za delo napovedujejo, da bodo opravili široko družbeno razpravo o tem, kakšen pokojninski sistem si Slovenija želi in si ga lahko privošči prihodnjih 30 let. V ospredju so tri ključne vsebine: novi upokojitveni pogoji, višina pokojnine in vzdržnost pokojninskega sistema. O tem voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki.
Gostje:
Igor Feketija z Ekonomske fakultete, skorajšnji državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
Žiga Vižintin, svetovalec uprave v Pokojninski družbi A;
Karel Lipnik finančni komentator časnika Delo.
4471 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Pripravljajo se spremembe pokojninske zakonodaje. Na ministrstvu za delo napovedujejo, da bodo opravili široko družbeno razpravo o tem, kakšen pokojninski sistem si Slovenija želi in si ga lahko privošči prihodnjih 30 let. V ospredju so tri ključne vsebine: novi upokojitveni pogoji, višina pokojnine in vzdržnost pokojninskega sistema. O tem voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki.
Gostje:
Igor Feketija z Ekonomske fakultete, skorajšnji državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
Žiga Vižintin, svetovalec uprave v Pokojninski družbi A;
Karel Lipnik finančni komentator časnika Delo.
Zaradi izredne biotske pestrosti in neokrnjenih habitatov smo Slovenci upravičeno ponosni na svojo državo. Od leta 2004 je kar 38 % njenega ozemlja umeščenih v območje Nature 2000. A zaveze, ki veljajo v tem posebnem varstvenem omrežju Evropske unije, smo vsa ta leta izpolnjevali bolj površno. Naravovarstveniki po eni strani svarijo, da zaradi intenzivnega kmetovanja na teh območjih izginjajo nekatere redke vrste, kmetje pa se upirajo novim omejitvam, češ da bodo uničile kmečka gospodarstva. Ali je torej Natura priložnost ali ovira za razvoj? Kako naj kmetovanje in varovanje narave postaneta zaveznika? Kako je z gozdarjenjem in kako s turizmom? O vsem tem voditeljica Sanbrina Mulec s sogovorniki. Gostje: Jan Modic, mladi prevzemnik kmetije iz Matene na Ljubljanskem barju; Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje; Andrej Bibič vodja Sektorja za biotsko raznovrstnost na Ministrstvu za naravne vire in prostor; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Že nekaj časa je zaposlenost na rekordnih ravneh, maja je bila najvišja v samostojni Sloveniji. Delavci imajo zaradi tega na trgu več možnosti izbire kot v obdobjih velike brezposelnosti. Težje je delodajalcem, saj vse težje dobijo ustrezne kadre. Kje pa so v tej sliki mladi? Kakšni delavci so mladi, ki šele vstopajo na trg dela? Kaj so njihove želje, kakšna dela izbirajo? Kako bodo nanje vplivale napovedane spremembe zakona o delovnih razmerjih? In nenazadnje, kaj prevlada: dobro plačilo ali dobri delovni pogoji? O vsem tem voditelj Rene Markič s sogovorniki. Gostje: Maja Hostnik, direktorica Mladinske mreže MaMa; Sabina Leben s Sindikata Mladi plus; Jaka Trilar, generalni sekretar Mladinskega sveta Slovenije; Igor Feketija, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Prvi počitniški in zadnj junijski teden se je končal v začudenju zaradi upora wagnerjeve najemniške vojne in njenega pohoda proti Moskvi. Ocenjujemo posledice za Rusijo in njeno vojno v Ukrajini. Komentiramo bruseljsko razpravo voditeljev Unije o ekonomski varnosti in strateški neodvisnosti naše celine. Domače dogodke so ta teden zaznamovali spori socialnih partnerjev o dolgotrajni oskrbi, trgu dela in nenazadnje zdravstveni reformii. Zaradi prepričanja o neuspehu zdravstvene reforme pa je opozicija vložila rebalans z zahtevo po razrešutvi zdravstvenega ministra Loredana. Kritični pregled tedna vsak petek v Studiu ob 17.00 .
Evropska unija poudarja neomajno enotnost v nasprotju z neenotnostjo v Rusiji, ki so jo razgalili dogodki konec minulega tedna. Voditelji držav članic bodo po pričakovanjih na dvodnevnem vrhu v Bruslju potrdili tudi nadaljnjo finančno in vojaško pomoč Kijevu, med drugim s krepitvijo proizvodnje streliva in povojno obnovo Ukrajine. Prednostna naloga povezave pa je tudi krepitev konkurenčnosti in ekonomske varnosti, predvsem v luči vse močnejše vloge Kitajske. O tem voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; dr. Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnega prava; dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov.
V Sloveniji dela okoli 190 tisoč javnih uslužbencev. 30 tisoč jih je zaposlenih v javni upravi, od tega jih 17 tisoč predstavlja uradništvo, ki deluje znotraj ožje državne uprave. Kakšen je danes uradnik in kakšen naj bi bil po predlogu novega zakona o javnih uslužbencih? Kako je treba spremeniti delovno okolje v državni upravi, da si bodo iskalci zaposlitve želeli delati kot uradniki? Kako iz državne uprave narediti znamko, ki bo zbujala zaupanje in pritegnila mlade? O vsem tem v Studiu ob 17.00 s Katjo Arhar. Gostje: Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za javno upravo; Martina Vuk, sindikalistka in pravna svetovalka v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja; Eva Boštjančič, vodja katedre za psihologija dela in organizacije na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
V prvem počitniškem tednu smo in pred večino učencev in dijakov so dnevi brez šolskih obveznosti in z več prostega časa. Pogledi na to, kakšne so kakovostne počitnice, pa so različni. Koliko dejavnosti in obveznosti predvideti vnaprej, o čem vse naj odloča otrok oziroma mladostnik in kako se izogniti pastem digitalnih tehnologij in slabe družbe? O vlogi staršev, skupnosti in države, pa tudi o koristih dolgčasa, voditeljica Lara Gril s sogovorniki. Gostje: Andreja Ninkovič, socialna delavka in psihoterapevtka; Urška Vrtačnik, sekretarka pri Zvezi prijateljev mladine Slovenija Vič – Rudnik; Zala Bricelj, digitalna strateginja in specialistka za uporabo sodobnih tehnologij; Živa Štajner s Pionirskega doma; Marko Soršak s Skupnosti občin Slovenije.
Mednarodno skupnost in Rusijo je konec tedna presenetil pohod najemniške Wagnerjeve vojske z ukrajinskih bojišč proti Moskvi. Spraševali smo se, ali gre za državni udar, za napoved notranjega ruskega spopada … Po dogovoru med razvpitim Prigožinom in beloruskim režimom so se razmere umirile. A odprta vprašanja ostajajo. Kaj nam dogajanje ob koncu tedna pove o Putinovi moči in razmerah v Kremlju? Kaj vse to pomeni za vojno v Ukrajini? Kakšne bodo nadaljnje poteze Združenih držav, Evrope in Kitajske in kako daljnosežne bodo posledice? O vsem tem voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: dr. Andrej Benedejčič, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade; Mirko Cigler, nekdanji diplomat in vojaški strokovnjak; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve; Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz Washingtona
Teden je zaznamoval prvi letošnji vročinski val. Vse je globoko pretresla smrt malčka v razbeljenem avtomobilu, dan pozneje je med neurjem moškega v avtomobilu smrtno poškodovalo padlo drevo. Sprašujemo se, ali so tudi to svareče posledice podnebnih sprememb. V luči tega je dobrodošla potrditev ambicioznejšega nacionalnega energetskega načrta in podnebnega zakona. Da bi tudi revnejši svetovni jug lahko financiral podnebne spremembe, so v Parizu pripravili konferenco o odpisu dolga državam v razvoju. Komentiramo tudi bruseljske proračunske načrte ter se z dopisnico iz Azije pogovarjamo o vroče-hladnem odnosu Kitajske z Zahodom in vlečemo vzporednice med Tajvanom in nesrečno Ukrajino. Kritični pregled tedna ta petek s Katjo Arhar.
Kakšno osnovno šolo želita stroka in zainteresirana javnost? Svoja stališča sta lahko pristojnim posredovali v pravkar končani javni razpravi o osnutku Zakona o osnovni šoli. Širšo javnost je razburila predvsem napovedana uvedba obveznega drugega tujega jezika v zadnji triadi, predmet polemik sta tudi uvedba tujega jezika v prvem razredu in obvezno nacionalno preverjanje znanja za tretješolce. Pripombe dela strokovne javnosti in starševskih združenj zadevajo predvsem dodatne obremenitve otrok in učiteljev ter pomanjkanje strokovnega konsenza za predlagane rešitve. Prav zaradi tega je iz delovne skupine, ki pripravlja nacionalni program vzgoje in izobraževanja, izstopilo več članov. Zahtevali so, da ministrstvo zakonski predlog umakne iz javne razprave. O rešitvah in iskanju konsenza na poti do drugačne šole voditelj Jure Čepin s sogovorniki. Gosti: dr. Boris Zupančič, vodja Sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo; dr. Janez Vogrinc, dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in vodja delovne skupine za pripravo novega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja; dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije.
Kolesarjenje lahko prispeva k manjšemu številu avtomobilov na naših cestah. Strateški cilj države, opredeljen v prvi nacionalni strategiji kolesarstva, je povečati uporabo koles za dnevne poti. Z zdajšnjih 250 milijonov bi jih v prihodnjih sedmih letih radi podvojili. Pogled na kolesarstvo in trajnostno mobilnost pa kaže tudi smer, kam želimo kot družba in kako snovati urbana središča. Ali obstaja način za doseganje sinergije med kolesarji in vozniki na cesti? Zadnjih pet let načrtujemo tudi državno kolesarsko omrežje, kar ni pomembno le za razvoj turizma, ampak tudi za trajnostno mobilnost. O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: Lea Rikato Ružič, predsednica Ljubljanske kolesarske mreže; Tadej Žaucer, Sektor za trajnostno mobilnost na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Matej Praprotnik, letošnji kolesarski župan Ljubljane Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste na Direkciji za infrastrukturo, Aleš Rupreht, Regionalna razvojna agencija za Koroško.
Večina je že kdaj prejela elektronsko pošto, s katero so goljufi skušali priti do zaupnih podatkov o bančnem računu in prek njih do tam shranjenih prihrankov. Koliko je zlorab v spletnem bančništvu, kakšne so najpogostejše goljufije in kako se lahko pred njimi zaščitimo? Kdo je odgovoren za poplačilo morebitne nastale škode in kakšna prihodnost nas čaka na področju spletnih bank? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: Tadej Hren, SI CERT; Aleš Ritonja, NKBM; Anton Bojanec, NLB; Alina Meško, Zveza potrošnikov; Aleš Špetič, strokovnjak za spletno okolje.
Vodik, pridobljen v elektrolizi ob napajanju iz obnovljivih virov energije, bi lahko v manjšem delu nadomestil fosilna goriva. Slovenija nima posebne vodikove strategije, skupaj z Evropsko unijo pa podpira nekaj projektov, tudi Severnojadransko vodikovo dolino. Vodik v elektroenergetiki ne bo igral vidne vloge do 2030. Kaj pa v poznejšem obdobju? Bi slovenska znanost, vlada in podjetja lahko prispevala prebojno ali vsaj Sloveniji prilagojeno rešitev za rabo vodika? Kaj pravijo dozdajšnje, sicer redke dobre prakse? Poglobljeno o vodikovih tehnologijah in sodobnih politikah voditeljica Maja Derčar s sogovorniki. Gostje: Tomaž Katrašnik, profesor in raziskovalec na Strojni fakulteti Univerze v Ljubljani; Marko Bahor, vodja sektorja razvoja in investicij, Holding slovenske elektrarne, Tilen Sever, direktor razvoja in inovacij v Steklarni Hrastnik, Geert Decock, bruseljska nevladna organizacija Transport&Environment.
Teden je bil v znamenju zaključevanja polletja – v šolah so zaključevali ocene, zdravstvo so pri skrajševanju čakalnih dob poslali na popravni izpit, pri zaposlovanju uradnikov so napovedali nacionalno preverjanje znanja, pri ocenjevanju državnih pomoči podjetjem pa so odkrili goljufe. Ker država ne bo podaljšala interventnega zakona, se bodo z julijem drastično podražile oskrbnine v domovih za starejše. Inflacijska spirala se tako vrti dalje, čeprav je zaradi nje ECB že osmič dvignila obrestne mere. Komentiramo tudi pomoč Zahoda Ukrajini in megalomanski program, s katerim bo Slovenija zapolnila orjaški prostor častne gostje na bližajočem se frankfurtskem knjižnem sejmu. Kritični pregled tedna ta petek z Dušanom Miličem.
Junij je že tradicionalno mavrični mesec – mesec, ko opozarjamo na vidnost in položaj skupnosti LGBTIQ+. Položaj oseb LGBTIQ+ se sicer postopno izboljšuje, veliko je prizadevanj za graditev odprte in vključujoče družbe, a mnogo vprašanj ostaja nerešenih. Poizvedujemo, kako v praksi deluje novela družinskega zakonika, vključno z možnostjo posvojitev otrok istospolnih parov. Iščemo vzroke za trdovratno diskriminacijo oseb LGBTIQ+ v nekaterih delih družbe in okoliščinah ter ponujamo možne rešitve. Sprašujemo se o drugačnosti kot tarči medvrstniškega nasilja. Pa tudi: koliko lahko parade ponosa prispevajo k osveščanju in strpnosti. O vsem tem voditelj Rene Markič s sogovorniki. Gostje: Katja Štefanec, društvo Parada ponosa; Eva Margon, svetovalnica Legebitra; dr. Roman Kuhar, sociolog, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti; Barbara Čož s Centra za socialno delo Ljubljana, enota Vič-Rudnik.
Slovensko Istro so morali lani poleti s pitno vodo oskrbovati s tovornjaki cisternami z Notranjske. Leto dni po tej krizi preverjamo, kakšne so razmere zdaj. Kaj je bilo že uresničeno, kdo bo moral še ukrepati in kako. Razčlenjujemo, v čem se zdajšnje rešitve razlikujejo od že videnih v preteklosti, ki so padle v vodo. Glede trajne rešitve za vodni vir za Istro ocenjujemo, od česa je odvisna morebitna uresničitev zajetja Kubed. Zanimajo nas odkupi vode na relaciji Trst - Koper, Koper – Kras, ob tem pa se sprašujemo tudi o viziji (ali utopiji) vseevropske ali vsaj regionalne vodovodne mreže po zgledu električnega omrežja. Ob skorajšnji obletnici izlitja kerozina preverjamo, kako ogrožen je vodni vir Rižane zaradi železnice, pri čemer ne moremo mimo umeščanja dvotirnosti. Zanima nas tudi, kako poteka obnova vodovodnega sistema leto dni po požarih na Krasu in preventiva v primeru podobne katastrofe. O vsem tem voditeljica Tjaša Škamperle s sogovorniki. Gostje: Uroš Brežan, minister za naravne vire in prostor, Erik Modic, župan občine Komen, Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda. V posnetem pogovoru pa stališča predstavlja tudi Jadran Bajec, predsednik Projektnega sveta za civilni nadzor nad izvajanjem projekta izgradnje drugega tira železniške proge Divača – Koper.
Neskončni zastoji na cestah so, kot kaže, postali del vsakdana in ne le turistične sezone. Že dolgo ne povzročajo samo nevšečnosti in slabe volje voznikov, ampak ovirana mobilnost in slaba pretočnost povzročata veliko okoljsko in gospodarsko škodo. Kaj je šlo narobe v prometni politiki, se sprašujemo. Je največja težava ljubljansko prometno vozlišče z več kot 170 tisoč delovnimi migracijami, opravljenimi po večini z osebnimi vozili, saj je javni prevoz nekonkurenčen? Je vsaj začasna rešitev tretji avtocestni pas (na Primorki in Štajerki)? In kje je rešitev za naraščanje tovornega prometa? O dolgoročni, trajnostni prometni strategiji ter o nujnih ukrepih za danes in jutri voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: Andrej Rajh, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo; Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za prometno politiko na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Jure Kostanjšek, generalni sekretar AMZS; Gregor Ficko, direktor GZS Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala.
Z več kot 5000 zbranimi podpisi podpore državljanov bodo pobudniki predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja tega zdaj lahko vložili v parlamentarni postopek. Načelna podpora javnosti pravici do lastnega odločanja o svojem življenju in njegovem končanju je v mnenjskih raziskavah zelo visoka. Je pa predlog zakona takoj naletel na burne odzive predvsem zdravnikov, njihovih stanovskih organizacij in Komisije za medicinsko etiko Ministrstva za zdravje. Kakšne so rešitve v predlogu zakona, kaj mu očitajo nasprotniki in ali sme imeti stališče zdravnikov večjo težo od avtonomije umirajočih? Je ob slabo dostopni paliativni negi in vse manj dostopnem zdravstvu sploh mogoče najti za vse sprejemljive rešitve, ki bi vsakomur zagotavljale dostojno smrt? O vsem tem voditeljica Jana Vidic s sogovorniki. Gostje: dr. Brigita Skela Savič, članica izvršnega odbora Srebrne niti, soavtorica zakona, redna profesorica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah ter pogodbena sodelavka na doktorskem študiju javnega zdravja na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani; dddr prof. Andrej Pleterski, vodja delovne skupine za pripravo zakona in član izvršnega odbora Srebrne niti; Peter Golob, dr. med. travmatolog in univ. dipl. prav., predstojnik Urgentnega centra Izola, predsednik Odbora za pravno-etična vprašanja pri Zdravniški zbornici; prof. dr. Borut Ošlaj z Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, podpredsednik Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Pogovarjali smo se tudi z Marto Tetičkovič Ranfl, dr.med., zdravnico splošne medicine iz Ormoža, ki je spremljala neozdravljivo bolno pacientko in ji napisala pozitivno mnenje za izvedbo prostovoljnega končanja življenja v Švici.
Za našo državo je na mednarodnem parketu sanjski teden. Podpora za sedež v varnostnem sedežu OZN je segla prek geopolitičnih delitev, pridobili smo tudi zaupanje številnih držav, s katerimi doslej nismo imeli veliko stikov. Naša diplomacija je dobila prepričljiv mandat za delovanje, ki jo zavezuje k tenkočutnemu in premišljenemu delu. Eden ključnih izzivov Varnostnega sveta bo brez dvoma ostala vojna v Ukrajini. Sprašujemo se o srhljivih humanitarnih in ekoloških posledicah zrušitve jezu na Dnepru in možnih motivih za to zločinsko dejanje. Doma pa v ospredju pozornosti ostaja zdravstvo. Ali gre v zgodbi s Psihiatrično kliniko res za iskreno prizadevanje za izboljšanje zdravljenja duševnih bolezni in odnosa do bolnikov ali zgolj za manever v bitki za prevlado in kadrovski vrtiljak? Z zanimanjem pa spremljamo tudi oblikovanje novih organov na RTV Slovenija. Kritični pregled tedna ta petek z Zdenko Bakalar.
Verige oskrbe s hrano povzročajo preveč toplogrednih plinov, so preveč potratne glede porabe naravnih virov, kot so voda, kmetijska zemljišča in energija, preveč je odpadne hrane. Z vseh ravni prihajajo opozorila, da je treba nekaj spremeniti. Ena od zanimivih poslovnih priložnosti, ki sloni na konceptu krožnega gospodarstva, je pridobivanje alternativnih virov beljakovin z vzrejo insektov. Kakšne so prednosti in slabosti te tehnologije, kako zakoreninjeni so predsodki? Bomo tudi v Sloveniji kmalu imeli farme žuželk za beljakovinsko krmo živali? Kako bodo kupici sprejeli vstopanje žuželk v prehransko verigo? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec z gosti. Gostje: Tatjana Buzeti, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; dr. Aleš Kuhar, prodekan na Biotehniški fakulteti in vodja EIT Food HUB Slovenija, tehnološko -inovacijskega stičišča za področje agroživilstva; dr. Lea Lavrič, vodja razvojno-projektne pisarne v podjetju KOTO d.o.o.
Slovenija bo januarja prihodnje leto postala nova nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov za prihodnji dve leti. Na glasovanju v generalni skupščini je dobila 153 glasov podpore, protikandidatka Belorusija pa 38. Gre za velik, celo izjemen uspeh slovenske diplomacije, s katerim je bilo nagrajeno trdo delo ter številna diplomatska potovanja in lobiranje po vsem svetu v minulih mesecih. V Studiu ob 17.00 o razpletu glasovanja ter o tem, kaj čaka slovensko diplomacijo v naslednjih mesecih do članstva in med članstvom v Varnostnem svetu. Gostje oddaje: - dolgoletni diplomat, veleposlanik Roman Kirn - profesor mednarodnih odnosov na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, doktor Boštjan Udovič - državni sekretar na zunanjem ministrstvu Samuel Žbogar - ameriški dopisnik Andrej Stopar
Neveljaven email naslov