Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predstavljajo se letošnji Prešernovi nagrajenci: multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in slikar Herman Gvardjančič, ki bosta na večer pred kulturnim praznikom prejela nagradi za življenjsko delo, ter nagrajenci Prešernovega sklada: pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev, slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar in Arhitekturni atelje Medprostor – predstavlja ga arhitekt Rok Žnidaršič.
4470 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Predstavljajo se letošnji Prešernovi nagrajenci: multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in slikar Herman Gvardjančič, ki bosta na večer pred kulturnim praznikom prejela nagradi za življenjsko delo, ter nagrajenci Prešernovega sklada: pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev, slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar in Arhitekturni atelje Medprostor – predstavlja ga arhitekt Rok Žnidaršič.
Smer razvoja Ljubljane je pomembna za njene prebivalce, hkrati pa mora biti kot prestolnica vzor drugim krajem. V Ljubljani potekajo številne urbanistične spremembe in arhitekturni projekti. To odpira več vprašanj. Je v ozadju celovita vizija razvoja, kam se dejansko razvija slovenska prestolnica? Kaj prebivalcem prinaša njeno zgoščevanje navznoter? Kako optimizirati prometno in parkirno politiko? Kakšno naj bo razmerje med zelenim in urbanim? Kako zasledovati cilje podnebne nevtralnosti in zmanjšati učinke globalnega segrevanja? Kako oblikovati mesto, da bo trajnostno, pravično, odprto in prijazno za vse? O vsem tem voditelj Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: Rok Žnidaršič, urbanist, podžupan Ljubljane; dr. Aljaž Plevnik, Urbanistični inštitut RS; Marko Peterlin, Inštitut za politike prostora; predstavnik Oddelka za promet Mestne občine Ljubljana.
Prvi majski teden je bil počitniško-protestniški. Zaklinjali smo se delavskim pravicam in medijski svobodi ter se zgražali nad sovražnim govorom. Šokirala nas je tragedija iz Beograda, razgalila nemoč sodobne družbe in nas pustila brez odgovora o tem, ali je trinajstletnik moril iz neizmerne stiske, srhljive brezčutnosti ali česa tretjega. Tudi o medvrstniškem nasilju ob začetku drugega mandata sprašujemo generalnega državnega tožilca, o odločitvi Evropske centralne banke za vnovično zvišanje obrestne mere pa slovenskega guvernerja. Komentiramo tudi začetek mature, ukrajinsko protiofenzivo in kronanje Karla tretjega. Kritični pregled tedna ta petek z Matejo Železnikar.
Le še mesec dni nas loči od glasovanja za novo nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov. Članstvo Slovenije v tem organu je eden od glavnih letošnjih zunanjepolitičnih ciljev naše države, protikandidatka je Belorusija. Kako potekajo slovenska prizadevanja za ta sedež? So na zunanjem ministrstvu optimistični glede kandidature? Za kaj si bo Slovenija prizadevala ob morebitni izvolitvi v Varnostni svet? O vsem tem voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: državni sekretar Samuel Žbogar z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve; veleposlanik Roman Kirn; doktor Boštjan Udovič, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
Novela zakona o omejevanju tobačnih izdelkov, ki je zdaj v medresorskem usklajevanju, predvideva omejitev arom v elektronskih cigaretah, prepoved kadilnic v zaprtih javnih in delovnih prostorih ter omejitev prodaje prek interneta. Uporaba novih tobačnih in nikotinskih izdelkov narašča med mladostniki, tudi osnovnošolci, kar zbuja skrb. Javna razprava je končana, zakonodajne spremembe podpirajo tudi zdravstvene ustanove in društva, saj je kajenje cigaret eden ključnih dejavnikov tveganja za nastanek pljučnega raka. V združenju vejperjev pa menijo, da je oviranje dostopa do manj škodljivih alternativ kajenju, tudi do elektronske cigarete, nesprejemljivo. O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Nataša Blažko, Ministrstvo za zdravje; Tomaž Čakš, Nacionalni inštitut za varovanje zdravja; doc. dr. Mihaela Zidarn, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije; Slaven Kalebič, Združenje vejperjev Slovenije.
Pater Marko Rupnik se po petih mesecih še vedno ni javno odzval na obtožbe o spolnih zlorabah redovnic; molčijo tudi njegovi najbližji sodelavci. Kaj sporoča ta molk? Ali bodo obtožbe sploh kdaj v celoti pojasnjene in kako vse skupaj vpliva na status njegovih mozaikov, ki so postavljeni v več kot 200 cerkvah po vsem svetu? O tem v skupnem projektu Arsa in Studia ob 17.00 Aleksander Čobec s sogovorniki. Gostje: Janez Cerar, koordinator zavoda Dovolj je!, ki preiskuje spolne zlorabe v Katoliški cerkvi; dr. Tomaž Erzar, profesor zakonske in družinske terapije na Teološki fakulteti v Ljubljani; dr. Gabrijel Kavčič, tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference.
Čeprav je teden počitniško-prazničen, je poln dogodkov. Doma so bile v začetku tedna na cestah kolone traktorjev in upornih kmetov, jeznih na vlado, nato kolone turistov. Številni izmed njih so se prvič po veliko letih izognili predprazničnemu čakanju na meji s Hrvaško, kjer te dni ugotavljajo, kakšne so cene po uvedbi evra pred štirimi meseci. V oddaji postavljamo pod drobnogled spoštovanje delavskih pravic in ob obletnici včlanitve v Evropsko unijo analiziramo učinke članstva Slovenije - kje ta pridobiva in kje izgublja. Ugotavljamo, kako je s spoštovanjem premirja v napetem Sudanu in ob knjigotrškem sejmu v Leipzigu razmišljamo o knjigi kot poslovni priložnosti. Kritični pregled tedna ta petek z Robertom Škrjancem.
Med največje zdravstvene izzive sodobne družbe sodi demenca. Demenca je tiha pandemija, najdražja bolezen, uničevalka socialnih vezi. Skoraj polovica starejših od 80 let zboli za alzheimerjevo obliko demence, a za večino ni ustrezno poskrbljeno. Diagnozo pravočasno postavijo samo enemu od štirih bolnikov, drugi trije ostanejo sploh brez diagnoze. Demenca razjeda družinske odnose in prizdene svojce, ki skrbijo za osebe z demenco. Velika večina jih namreč živi doma. Kako povečati dostopnost do zdravnika, odložiti in omejiti bolezen, pomagati družinam, zmanjšati stigmo in ohraniti dostojanstvo? Kakšne rešitve za te izzive je predvidelo Ministrstvo za zdravje v novi strategiji obvladovanja demence do leta 2030? O vsem tem Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in član delovne skupine za demenco na Ministrstvu za zdravje; Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica, Slovensko združenje za pomoč pri demenci; mag. Nadja Čobal iz Sektorja za duševno zdravje in demenco na Ministrstvu za zdravje.
O tem, kako napisati esej, kaj morajo vsebovati uvod, jedro in zaključek ter kako se maturitetni esej sploh ocenjuje, smo govorili v tretji oddaji Studio ob 17.00, ki jo namenjamo letošnjim dijakom zaključnih letnikov gimnazij. Poleg splošnih napotkov za pisanje, ki naj jih bodo dale profesorica slovenščina in članica maturitetne predmetne komisije Irena Velikonja Kolar ter dijakinje z Gimnazije Šentvid, smo povezali tudi vse štiri obvezne drame in dali mladim priložnost, da sami povedo več o ženskah na odru sveta.
V Evropski uniji vsako leto v povprečju zavržemo več kot 11 kilogramov tekstila na osebo. Slovensko povprečje je še nekoliko višje. Tekstilna industrija je med tistimi sektorji, ki najbolj prispevajo k uničevanju okolja in podnebnim spremembam ter povzročajo hude kršitve človekovih pravic, hkrati pa so prav tu možne - in tudi nujne – velike spremembe. Gibanje, ki zagovarja nujnost modne revolucije s ciljem, da modna industrija ne bi več povzročala hudih kršitev človekovih pravic in okoljske škode, je v zadnjih letih vse močnejše. Tudi v Sloveniji vse več govorimo o trajnostni modi. O tem tudi voditeljica Špela Novak s sogovorniki. Gostje: dr. Aleksandra Lobnik, profesorica na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru in direktorica Inštituta za okoljevarstvo in senzorje; Nataša Peršuh, profesorica na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani; Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine v Sloveniji; Saška Susman, vodja Humane v Sloveniji; Zala Hrastar, modna oblikovalka. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Nič več ni sveto in ničesar več ne jemljemo resno. Zdi se, da je bil to moto iztekajočega se tedna. Interpelacija o delu vlade kljub celodnevni razpravi ni pritegnila pozornosti ljudi, nikogar več ne vznemiri napoved rebalansa proračuna, podobno je z reformami, tudi kmetje in zdravniški pogajalci tarnajo, da jih vlada ne jemlje resno. Kje so torej razlogi za razočaranje in malodušje na predvečer obletnice prelomnih volitev? Odgovarjamo v naši oddaji. Pojasnjujemo, kaj nova evropska podnebna zakonodaja pomeni za Slovenijo, kaj ameriška medijsko-gospodarska poravnava pomeni za novinarstvo in z našimi diplomati vstopamo v ciljno ravnino lobiranja za članstvo Slovenije v varnostnem svetu Združenih narodov. Kritični pregled tedna ta petek z Urško Jereb.
V Sloveniji je več bolniških odsotnosti z dela zaradi težav z duševnim zdravjem kot zaradi onkoloških obolenj. V času epidemije so študentje in starejši za skoraj tretjino pogosteje razmišljali o samomoru. Čakalne vrste za pomoč so nedopustno dolge tudi za samoplačniške storitve. Na samoplačniškega psihoterapevta za otroke je na primer treba čakati eno leto. Tudi varovani oddelki so prepolni, na čakalni listi za sprejem je več kot 2500 oseb. Na Ministrstvu za zdravje zagotavljajo, da se zavedajo problema in pripravljajo spremembe zakonodaje s tega področja, da bi popravili vsaj največje sistemske anomalije. Kakšno so razmere na varovanih oddelkih, zakaj je nujna regulacija poklica psihoterapevta in kaj prinašajo zakonodajne spremembe? O tem v voditeljica Eva Lipovšek s sogovorniki. Gostje: dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, vodja Sektorja za duševno zdravje in demenco na Ministrstvu za zdravje; dr. Sanja Cukut Krilić, raziskovalka Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU; Miran Možina, psihiater, psihoterapevt, direktor Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani; Juš Škraban, asistent na Fakulteti za socialno delo; Andreja Štepec, ambasadorka duševnega zdravja z lastno izkušnjo in strokovna sodelavka Združenja za duševno zdravje ŠENT.
Interpelacijo zoper vlado v Državnem zboru bomo v tokratni oddaji izkoristili kot povod za to, da z ekonomisti pretresemo reforme, ki jih Slovenija nujno potrebuje. Na nekatere izmed njih, zlasti zdravstveno in pokojninsko, čakamo že vrsto let. Jih bomo z zdajšnjo vlado končno dobili ali pa so se obsežni načrti politike zaradi nasprotovanja interesnih skupin že ohladili? Ali reforme v luči zategovanja fiskalne politike finančno sploh lahko izvedemo ali si vnovičnega odloga nujnih sprememb pravzaprav ne moremo več privoščiti? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s komentatorjem Tomažem Celestino in sogovorniki. Gostje: dr. Mojmir Mrak, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornica Slovenije, Goran Novković, odgovorni urednik portala Podjetna Slovenija.
V drugi od treh oddaj Studio ob 17.00, namenjenih letošnjemu maturitetnemu eseju in tematskemu sklopu Ženska na odru sveta, smo se pogovarjali o drugih dveh obveznih čtivih: Nori (Hiši lutk) Henrika Ibsena in o Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma. Dramski deli sta nastali v različnih zgodovinskih obdobjih, družbenih okoljih in umetnostnih tokovih. Kljub temu ponujata primerjave in vzporednice, vsaka posebej pa številne razmisleke in pomisleke. Odgovore o glavnih likih, temah, idejah, motivih in sporočilu norveške meščanske tezne drame in moderne odrske groteske išče voditeljica Špela Šebenik skupaj z dijakinjami Gimnazije Novo mesto in profesorico slovenščine s te šole Natalijo Petakovič.
Slovenijo so pretresli posnetki nasilja med najstnicami v celjskem nakupovalnem središču, objavljeni na družbenem omrežju TikTok. Družbena omrežja so se zažrla v naša življenja. Objava videov uporabnike - ne le otroke, ampak tudi odrasle - žene v boj za pridobivanje všečkov in prek njih k potrjevanju lastne vrednosti. Je medvrstniškega nasilja res več kot včasih? Je to posledica uporabe družabnih omrežij? Je res rešitev res njihovo ukinjanje, kot terjajo komentarji na Facebook? Kako razumeti novi fenomen TikToka in ali ga lahko obrnemo sebi v prid? Kako naj se ob pomanjkanju avtoritet znajdejo starši? O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: dr. Lucija Čevnik, doktorica socioloških znanosti, publicistka; Katja Knez Steinbuch, družinska terapevtka, ustanoviteljica Inštituta Vita Bona; dr. Albert Mrgole, predsednik Nacionalne mreže TOM telefon; Marko Puschner s točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede; David Milosavljević, vodja različnih slovenskih TikTok projektov.
Dogodek tedna je nepričakovana, rokohitrska vložitev zakona za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Gre za zaščito ljudi pred neprizanesljivo podražitvijo in vzpostavljanjem vzporednega zdravstvenega sistema v škodo javnega ali za ceneno populistično kupovanje naklonjenosti javnega mnenja? V oddaji pojasnjujemo sveže gospodarske napovedi za slovensko gospodarstvo – kaotične in nedosledne napovedi glede reform zagotovo niso dobrodošla okoliščina, a bolj kot to skrbi nevarnost recesije v Nemčiji. Komentiramo poteze italijanske desne vlade na področju migracijske politike in drugih skupnih politik Evropske unije. Z našima dopisnikoma iz Združenih držav in Azije pa o obisku predsednika Bidna na Irskem sredi obveščevalne afere doma ter o kazanju mišic velesil na tihomorskem območju. Kritični pregled tedna ta petek z Matjažem Troštom.
Živali, ki niso deležne ustrezne oskrbe, je vse več. Med zapuščenimi, zavrženimi ali trpinčenimi živalmi, ki potrebujejo zavetišče so tako mali hišni ljubljenci kot velike rejne živali. Zavetišča za male živali so polna in se soočajo s finančnimi problemi. Uradnih zavetišč za velike živali sploh nimamo. Novela zakona o zaščiti živali, ki jo je pripravila koalicija med drugim prinaša ustanovitev prehodnih hlevov, predvsem za odvzete rejne in domače živali, krepi nadzor ter dodatno znižuje toleranco do malomarnega ravnanja z živalmi. Kaj bo rešila novela zakona? Zakaj novi predlog cenika oskrbe zapuščenih živali v zavetiščih ne rešuje ničesar? Katerih eksotičnih živali ne bo več dovoljeno imeti? O vsem tem Jernejka Drolec s sogovorniki. Gostje: Meira Hot, prvopodpisana pod koalicijski predlog novele zakona o zaščiti živali; Matjaž Guček, generalni direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin; Polona Samec, direktorica zavoda Zavetišče Horjul; Natalija Nedeljko, predsednica Društva za zaščito konj in ostalih živali.
Nedavna gorska nesreča na Mali Mojstrovki je med drugim razgalila problematiko vodenja v gorah, ki je tesno povezano z varnostjo. Kdo lahko poklicno vodi v gorah? Kakšne licence imajo vodniki Planinske zveze Slovenije? Komercialno vodenje ureja zakon o gorskih vodnikih, Zakon o športu pa opredeljuje strokovne delavce v športu, ki morajo biti vpisani v razvid športnih delavcev. Zaradi vse večje želje po tako imenovanih outdoor aktivnostih pa se v zadnjem času pojavljajo tudi vodniki, ki za to nimajo ustreznih licenc. Združenje gorskih vodnikov zato opozarja na neurejene razmere in nelojalno konkurenco pri vodenju. Kdo, če sploh kdo, in kako nadzira to področje v času, ko je vse več zanimanja za organizirano in varno vodenje v gorah? O tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Gregor Dolinar, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS); Damjan Omerzu, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije (PZS); Peter Jeromel, predsednik Združenja gorskih vodnikov Slovenije (ZGVS).
Čez manj kot mesec dni čaka dijake zaključnih letnikov gimnazij prvo dejanje letošnje splošne mature – maturitetni esej. Tematski sklop nosi naslov Ženska na odru sveta, obvezna dela pa so Sofoklejeva Antigona, Nora (Hiša lutk) Henrika Ibsena, Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma in Antigona Dominika Smoleta. V prvi oddaji Studio ob 17.00, ki jo bomo namenili letošnjemu maturitetnemu eseju, bomo z dijaki in s profesorjem slovenščine iz Gimnazije Murska Sobota govorili o enem najbolj znanih, največkrat upodobljenih in reinterpretiranih dramskih besedil na svetu: Antigoni. Pod drobnogled bomo vzeli tako Sofoklejevo Antigono, kot tudi Smoletovo, ki je nastala 2.400 let za znamenito grško tragedijo.
Teden je minil brez zdravniške stavke, potekala so krovna plačna pogajnaja za javni sektor, zdravstveni minister je predstavil prva dva predloga v okviru zdravstvene reforme. Predstavljamo odzive in pojasnjujemo nadaljnje korake. Osvetjujemo okoliščine torkove prekinitve dela v okviru novinarske stavke na RTV Slovenija in akrobacije za ohranitev položajev s postopkovnimi preigravanji na ustavnem sodišču. Spremljamo iskanje ravnotežja med pridelavo hrane in ohranjanjem okolja na zavarovanem območju Natura 2000. Komentiramo tudi širitev zveze Nato na doslej nevtralno Finsko, politični preobrat po volitvah v Črni gori in spektakel z Donaldom Trumpom na kazenskem sodišču. Kritični pregled tedna ta petek z Gabrijelo Milošič.
V javni razpravi sta prva predloga napovedane zdravstvene reforme. Urejata digitalizacijo v zdravstvu in prenovo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kakšni so prvi odzivi in kako naj bi predvidene spremembe izboljšale slovensko zdravstvo? Kako in kje jih bomo občutili bolniki, kako izvajalci zdravstvenih storitev, kje so še možnosti za izboljšave in kaj bo za dosego širšega soglasja nujno spremeniti? O vsem tem, pa tudi o spremembah, ki se še pripravljajo, voditeljica Snežana Ilijaš s sogovorniki. Gostje: Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje; Martina Vuk, predstavnica zavarovancev v skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije; Igor Zorko, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije ter predsednik Združenja za informatiko in telekomunikacije; Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor.
Neveljaven email naslov