Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, največji letošnji zimskošportni dogodek pri nas, je prineslo vrhunske uspehe naših športnikov na eni strani, na drugi pa nejevoljo zaradi visokih cen in posledično pogosto praznih tribun. V Planici je v 11-ih dneh nastopilo približno 2 tisoč športnikov iz 64-ih držav, organizatorji so našteli 63 tisoč gledalcev. Kako uspešno je bilo prvenstvo z organizacijskega, športnega, promocijskega in turističnega vidika? Kje smo bili najboljši in iz katerih napak smo se učili? Inventura nordijskega prvenstva s prizorišča v Planici voditelj Dare Rupar in sogovorniki.
Gostje:
Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije;
Tomaž Šušteršič, generalni sekretar Organizacijskega komiteja Planica 2023;
Vesna Fabjan, vodja panoge v teku na smučeh;
Gorazd Pogorelčnik je vodja panoge za skoke in nordijsko kombinacijo.
4470 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, največji letošnji zimskošportni dogodek pri nas, je prineslo vrhunske uspehe naših športnikov na eni strani, na drugi pa nejevoljo zaradi visokih cen in posledično pogosto praznih tribun. V Planici je v 11-ih dneh nastopilo približno 2 tisoč športnikov iz 64-ih držav, organizatorji so našteli 63 tisoč gledalcev. Kako uspešno je bilo prvenstvo z organizacijskega, športnega, promocijskega in turističnega vidika? Kje smo bili najboljši in iz katerih napak smo se učili? Inventura nordijskega prvenstva s prizorišča v Planici voditelj Dare Rupar in sogovorniki.
Gostje:
Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije;
Tomaž Šušteršič, generalni sekretar Organizacijskega komiteja Planica 2023;
Vesna Fabjan, vodja panoge v teku na smučeh;
Gorazd Pogorelčnik je vodja panoge za skoke in nordijsko kombinacijo.
V Studiu ob 17.00 se bomo pogovarjali s predsednico države Natašo Pirc Musar. Govorili bomo o negotovih razmerah v svetu in nemoči Organizacije združenih narodov zaradi vojne v Ukrajini, tik preden bo Slovenija zasedla mesto nestalne članice Varnostnega sveta v Svetovni organizaciji. Pred volitvami je Nataša Pirc Musar napovedala, da ne bo tiho, ko se bodo v družbi dogajale nepravilnosti. Zato bomo od nje terjali stališča do perečih vprašanj, s katerimi se sooča vlada; od zastoja pri reševanju težav v zdravstvu, do migracijskih pritiskov na Evropsko unijo ter posledično našo državo. Pogovarjali se bomo tudi o izvorih različnih oblik nasilja v družbi ter seveda o posledicah katastrofalnih poplav, ki bodo še dolgo krojile stisko prizadetih ljudi ter veliko finančno in izvedbeno breme za državo. S predsednico se bo pogovarjal Aleš Kocjan.
V Rimskokatoliški cerkvi že približno dve leti poteka široko posvetovanje o potrebni cerkveni in družbeni preobrazbi, imenovano sinoda. Pred oktobrskim prvim zasedanjem škofovske sinode v Vatikanu se bodo klerikom na razpravi o prihodnosti Cerkve prvič pridružili tudi laiki. Katoliško cerkev na Slovenskem bo v Vatikanu zastopal celjski škof Maksimilijan Matjaž. Z njim in drugimi predstavniki Katoliške cerkve se bomo pogovarjali o tem, kakšno Cerkev si želijo duhovniki in verniki, ali je sinoda dosegla svoj namen, kje je Katoliška cerkev na Slovenskem v primerjavi z drugimi krajevnimi cerkvami. O vsem tem voditeljica Nataša Lang z gosti.
Potrošnja se krči, naročila so manjša, poraba elektrike nižja, projekti se zamikajo – gre za nedvoumne znake, da se gospodarstvo ohlaja. Bomo šli po poti Nemčije in konec leta pristali v recesiji ali nas čaka nespodbudno okolje zanemarljive rasti BDP na eni strani in razmeroma visoke inflacije na drugi? Na kakšen način bi se temu neugodnemu scenariju še lahko izognili, če sploh? In kako se poslabšanja razmer v gospodarstvu loteva aktualna politika? O tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: dr. Arjana Brezigar Masten, direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije; Marina Lindič, predsednica Združenja nabavnikov Slovenije; dr. Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Berlina.
Predhodna ocena škode po avgustovski vodni ujmi presega milijardo evrov, vlada je sprejela programe odprave škode, zagotovila prek 220 milijonov in občinam denar obljubila v nekaj tednih. V ospredju pozornosti je bilo spet zdravstvo – od težav v otroški srčni kirurgiji do preoblikovanja Vzajemne. Doma so se politiki prerekali o vlogi nevladnih organizacij pri razkrivanju mučenja živali, na zasedanju voditeljev članic Združenih narodov pa so se prerivali na čelo ekipe za naše članstvo v Varnostnem svetu. V oddaji komentiramo tudi predlog francosko-nemških strokovnjakov za Evropo več hitrosti in pojasnjujemo ozadje spopada za Gorski Karabah. Kritični pregled tedna tokrat z Jolando Lebar.
V tem letu je slovenska policija obravnavala že več kot 40 tisoč nedovoljenih prehodov meje. Namestitvene zmogljivosti v azilnem domu pokajo po šivih. Migranti in begunci spijo v zabojnikih, na prostem in v šotorih. Zaradi velikega števila tujcev so zaskrbljeni tudi domačini, ki živijo ob meji s Hrvaško. Zakaj se število nezakonitih prehodov meje povečuje? Kako Slovenija obvladuje razmere v zvezi z migracijami? Kakšne so razmere v azilnem domu? Ali je naša država pripravljena na prihod večjega števila prebežnikov? O tem v Studiu ob 17.00 z Lucijo Dimnik Rikić in dopisniki. Razmere doma sta preverjali dopisnici Suzana Vahtarič in Nina Brus, politične zaplete, ukrepe in dogajanje na Hrvaškem, v Italij in Evropski uniji pa povzemajo Tanja Borčič Bernard, Janko Petrovec in Mojca Širok. Gosta v studiu pa bosta: Matej Torkar, generalni direktor Direktorata za migracije na Ministrstvu za notranje zadeve; Urša Regvar, vodja področja azila in migracij pri Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja.
Prebivalci območij, najbolj prizadetih v vodni ujmi, še vedno čakajo na odločitev, ali se bodo lahko vrnili v svoje domove in naj jih torej obnovijo, ali se bodo morali preseliti. Mudi se, saj je zima pred vrati. Izbrati bo treba izvajalce graditve novih cest, kjer je stare odnesla voda. Odločiti se bo treba, ali določiti enotne cene, da ne bo okoriščanja s stisko drugih. Odprto ostaja, kdaj bodo na terenu zaživele področne tehnične pisarne za pomoč ljudem in občinam. O dilemah in izzivih obnove v Studiu ob 17.00 z Alenko Terlep.
Cestni zastoji so tudi pri nas iz leta v leto večji, javni potniški promet pa zaostaja za potrebami sodobne mobilnosti. Predvsem v mestih se hoji in kolesarjenju na poti v službo in po vsakodnevnih opravkih pridružujejo udi druga sredstva mikromobilnosti, kot so električni skiro, električna kolesa, tudi rolke. A to odpira tudi vrsto dilem – kako varna so ta vozila, ki so lahko precej hitra? Bi morali uzakoniti zaščitno opremo in izpit? Pa tudi, ali sploh zmanjšujejo cestne zastoje? O tem ob evropskem tednu mobilnosti voditelj Rene Markič s sogovorniki. Gostje: Simona Felser, v.d. direktorice Javne agencije za varnost prometa; Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri Strokovni službi Avto-moto zveze Slovenije; Marjeta Benčina, strokovna sodelavka okoljske organizacije Focus - društvo za sonaraven razvoj.
Na območjih, ki jih je prizadela avgustovska vodna ujma, so hudo prizadeta tudi številna podjetja. Zaradi uničene ali poškodovane opreme, prostorov, zalog in surovin delo marsikje stoji ali je močno okrnjeno. Bodo ta podjetja zato izgubila tekmo z mednarodno konkurenco; bodo uspela zadržati usposobljene zaposlene ter kolikšno podporo lahko pričakujejo od države, občin in gospodarskih združenj? O tem voditeljica Simeona Rogelj z našimi dopisniki po Sloveniji in sogovornicama v studiu. Gostji: Katja Pokeržnik, Gospodarska zbornica Slovenije; Alenka Marovt, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.
Iztekajočemu se tednu planeti niso bili naklonjeni. S tesnobo smo spremljali grozljive posnetke pustošenja povodni in potresa na južnem robu Sredozemlja, žalovali smo za mojstrom satire iz naše hiše, brez pravih odgovorov smo ostali ob spolnih zlorabah med taborniki, le nekaj dni po nasilju v domu za ostarele. Kje so torej plemenite vrednote, ki ji je tudi tokrat omenjala predsednica komisije Ursula von der Leyen letnem govoru o stanju v Uniji, zadnjem pred evropskimi volitvami? Tudi tam sta bila v ospredju geopolitika in biznis, a brez prepričljivih rešitev tako za ohlajanje gospodarstva kot migracije, kar sta – poleg zdravstva - ključna izziva tudi v Sloveniji. o vsem tem v kritičnem pregledu tedna z Gabrijelo Milošič.
Malo je institucij pri nas, ki bi tako celovito in poglobljeno predstavljale in podajale kulturo in literaturo, resno glasbo, jazz in šanson, radijske igre, humanistične razmisleke in znanstvene dosežke, kot to počne program Ars. Tretji program Radia Slovenija, program Ars, je v šestih desetletij delovanja postal nepogrešljiva kulturno-umetniška institucija. Ob vrhuncu praznovanj se sprašujemo, kakšna je vloga programa Ars v zdajšnjem medijskem prostoru, med ponudniki kulturnih vsebin in pri utrjevanju narodne samobitnosti? Zakaj je treba krepiti njegovo poslanstvo kljub številnim sodobnim digitalnim kanalom in ponudnikom vsebin? O tem v Studiu ob 17.00 z Natašo Lang. Gostje: Ingrid Kovač Brus, odgovorna urednica 3. programa Radia Slovenija – programa ARS; Vinko Möderndorfer, pisatelj, pesnik, esejist, radijski, filmski in televizijski režiser; Milko Lazar skladatelj in multiinstrumentalist; Peter Frank, urednik novih medijev in socialnih omrežij na Arsu; Aleksander Čobec, novinar in urednik oddaje Jezikovni pogovori. Tina Lengar Verovnik iz Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Sredina septembra je čas za tradicionalni letni govor o stanju Evropske unije. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen bo v njem ocenila razmere in predstavila svoje načrte za zadnje leto svojega mandata. Z zanimanjem pričakujemo sporočila glede podnebnih in energetskih ukrepov, gospodarskega ohlajanja, Ukrajine, geopolitične vloge Evrope v svetu in drugih izzivov. Njen govor, ozadje in odzive bomo komentirali v terenski oddaji iz sedeža parlamenta v Strasbourgu. Voditelj Luka Robida bo v studiu v Franciji gostil evropske poslance iz Slovenije, v ljubljanskem studiu pa bosta prva dama Evropske komisije v Sloveniji in profesor mednarodnih odnosov. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; Romana Tomc, evropska poslanka, SD/EPP; dr. Klemen Grošelj, evropski poslanec, GS/Renew; Matjaž Nemec, evropski poslanec, SD/S&D; dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Nedavna primera nasilništva v domu za starejše občane in eni od ljubljanskih klinik kažeta na to, da je kljub deklarativnemu zavračanju, nasilja nad najšibkejšimi še vedno preveč. Pristojno ministrstvo se je sicer odzvalo, pripravilo posvet o preprečevanju nasilja nad starejšim in napovedalo kratkoročne in dolgoročne ukrepe. Eden ključnih je reševanje kadrovske stiske, vključno s sprejetjem kadrovskih normativov, izpostavljajo pa tudi izobraževanje, izboljšanje zavodskih protokolov in ozaveščanje. V mesecu dni naj bi pripravili tudi posebno strategijo za odpravljanje nasilja nad starejšimi. O razlogih in rešitvah voditeljica Eva Lipovšek s sogovorniki. Gostje: Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost; Valerija Lekić Poljšak, predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in direktorica Doma starejših občanov Črnomelj; Breda Božnik, predsednica Socialne zbornice Slovenije in direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna; Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije; Anamarija Kejžar, profesorica na Fakulteti za socialno delo, nekdanja direktorica domov starejših občanov.
Dober mesec po avgustovskih poplavah in plazovih bomo s pristojnimi govorili o tem, kakšne so razmere na prizadetih območjih danes, kaj potrebujejo posamezniki in občine ter kaj nas je katastrofa naučila. So pristojne službe pravočasno in ustrezno reagirale, katere primere dobre prakse ohraniti, kaj je treba izboljšati ali dodati. Iskali bomo tudi odgovor na vprašanje, ali ima država za morebitne podobne intervencije v prihodnje dovolj opreme. O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Natašo Mulec. Gostje: Leon Behin, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje; Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije; Tine Radinja, župan Občine Škofja Loka; Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije.
Sredi skrajne stiske ob soočanju s posledicami naravne ujme je našo družbo pretresel še posnetek nasilja mladoletnice nad varovancema doma za ostarele. Kako to razumeti, gre za sistemsko težavo, koliko smo soodgovorni, kako to preprečevati, smo se spraševali. Spremljali smo polemike o prispevku bank za obnovo po poplavah in preverjali, ali bo zaradi sanacije zmanjkalo energije in volje za zdravstveno in druge reforme. Naša dopisnica iz Berlina je šla po sledi napovedi o recesiji v Nemčiji, azijska dopisnica pa je ob vrhunskih srečanjih v Indoneziji in Indiji analizirala vse bolj očitno rivalstvo med Zahodom in Azijo. Kritični pregled tedna ta petek z Matjažem Troštom.
Raziskave potrjujejo, da je redno gibanje nujno potrebno za zdrav razvoj mladostnikov. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da je vsak otrok oziroma mladostnik gibalno aktiven vsak dan vsaj 60 minut. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi športni klubi in organizirane športne aktivnosti. Kako otroka, ki vstopa v šolsko obdobje, primerno spoznati s temi možnostmi? Kje postaviti mejo med zdravim gibanjem in pretiranim treningom? In nenazadnje, kako preprečiti spolne in druge zlorabe mladih športnikov, kakršne so v zadnjem obdobju prišle v javnost? O teh in drugih vprašanjih, povezanih z zaupanjem med mladim športnikom, trenerjem in starši, voditelj Jure Jeromen s sogovorniki. Gostje: dr. Tanja Kajtna, psihologinja s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani; dr. Gregor Jurak, športni pedagog, vodja raziskovalne skupine SLOfit; Mojca Mavrič, nekdanja olimpijka v športni gimnastiki Posneli smo tudi izjavo doktorja Uroša Perka. Novinarka Tina Jereb, ki je razkrila jeseniški primer nekdanjega trenerja in ravnatelja, zaradi zaščite primera oziroma skorajšnjega zaslišanja na sodišču, zadeve ni želela komentirati.
Poplave in plazovi so številne ljudi pahnili v hude stiske. Nekateri so čez noč ostali brez vsega. Tudi ob največji naravni katastrofi v zgodovini države pa smo dokazali, da znamo v težkih trenutkih stopiti skupaj in pomagati. Na računih človekoljubnih organizacij je zbranih več milijonov evrov pomoči, ki so jo prizadetim v poplavah namenili posamezniki in podjetja. Tudi država bo odprla blagajno za pomoč. Je sploh znano, koliko pomoči so do zdaj zbrale in že razdelile človekoljubne organizacije? Kako bodo zagotovili, da bodo pomoč res dobili vsi, ki jo potrebujejo? Kako pregledna bo delitev pomoči? Kdo lahko zaprosi za solidarnostno pomoč? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki. Gostje: Barbara Goričan, generalna direktorica Direktorata za socialne zadeve na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Katja Kotnik, predsednica društva ADRA Slovenija; Tadej Poberžnik, direktor Centra za socialno delo Koroška; Peter Tomažič; generalni tajnik Slovenske Karitas.
Ob letošnjih obsežnih katastrofalnih poplavah smo že skoraj pozabili, da je lansko leto Slovenijo in celotno staro celino pestila ena najhujših suš doslej. Podnebne spremembe so tu in z njimi prihajajo različni vremenski ekstremi. Stroka že leta opozarja, da potrebujemo strategijo prilagajanja, a nas suša, pozeba, vročina in ujme vedno znova presenetijo. Kako daleč smo pri nas s prilagajanjem na podnebne spremembe, kaj je treba postoriti na področju kmetijstva, vodarstva, prostorskega načrtovanja in drugod? Kako doseči večjo povezanost resorjev, kdaj bodo te teme dobile več prostora na političnem dnevnem redu? O tem voditeljica Erna Strniša s sogovorniki. Gostje: dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; dr. Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev Slovenije; dr. Rok Mihelič, agronom z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; Uroš Vajgl, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Glasba ima ugoden učinek na razvoj otroka, dobro vpliva na okrevanje in spoprijemanje z nekaterimi motnjami, podpira zdravljenje nekaterih bolezni. Ponekod v Evropi uspešno izvajajo projekte, poimenovane 'kultura na recept'. Koliko pri nas vemo o vplivu zvoka in glasbe v človekovem najzgodnejšem razvojnem obdobju, pa tudi o pomenu zvočnega okolja za ranljive skupine, kot so posamezniki z oviranostmi in kroničnimi boleznimi? (Koliko) je kultura dostopna tudi njim? Zakaj otroci raje hodijo na kulturne prireditve s kom drugim kot s starši? O vsem tem v posnetku pogovora za projekt B-Air z voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma in sogovorniki: Uršula Cetinski, generalna direktorica ljubljanskega Cankarjevega doma; dr. Valerija Bužan, klinična psihologinja in predsednica Društva Downov sindrom Slovenija; Franci Krevh, akademski glasbenik tolkalec, član orkestra in vodja družinskega abonmaja Slovenske filharmonije; Tadej Meserko, vodja sektorja za raziskave, razvoj in medpodročno raziskovanje na Ministrstvu za kulturo; Antonina Šel, zdravnica, Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije, Polona Torkar, strokovna sodelavka Društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture Asociacija ------------ Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS.
Zadnji počitniški teden smo dobili interventni zakon za najnujnejšo pomoč prizadetim v avgustovski ujmi in ob tem skrhali po poplavno politično premirje med vlado in opozicijo. Nekatere otroke smo v šolo poslali prek zakrpanih cest v sosednjih občinah, druge v improvizirane učilnice v bližnjih stavbah. Gostili smo diplomate vseh celin in na Zahodni Balkan poslali blejsko zavezo o pripravljenosti na širitev Evropske unije leta 2030. Spet smo preštevali prebežnike na evropskih mejah in vojaške udare v afriških državah. Raje kot te bitke z naravo in orožjem pa smo spremljali boje na športnih parketih.
Začetek novega šolskega leta bo zaradi nedavnih ujm za marsikaterega učenca, starša in pedagoškega delavca še precej bolj stresen kot sicer. Na pristojnem ministrstvu napovedujejo, da se bo šolsko leto povsod po državi začelo ta petek, kar pa ne pomeni, da bodo na prvi šolski dan na vseh šolah potekal pouk. Vodstva šol poudarjajo, da bodo šolske svetovalne službe otrokom nudile ustrezno podporo, hkrati pa že opozarjajo na dlje časa trajajoče težave v vzgoji in izobraževanju, predvsem na kadrovsko stisko in nerešene plačne zahteve ravnateljev. O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Juretom Čepinom. Sodelujejo: Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; Gregor Pečan, predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev; Silvija Komočar, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije; Tina Rezar iz Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije.
Neveljaven email naslov