Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4602 epizod
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V Sloveniji je v osnovni šoli četrtina učencev prepoznanih za nadarjene. Po definiciji so to učenci s posebnimi učnimi potrebami, a delo mentorjev in učiteljev z njimi še vedno ni ovrednoteno. Nevladne organizacije, ki najboljše učence pripravljajo na tekmovanja na najvišji mednarodni ravni, niso prepoznane za enakovrednega partnerja pri delu z nadarjenimi. Poleg tega se v družbi še vedno pojavljajo tudi stereotipna prepričanja, da so to piflarji, grebatorji, elita, ne pa bodoči nosilci družbenega razvoja in napredka. O pomenu dela z nadarjenimi in številnimi izzivi na tem področju v reprizi oktobrskega pogovora Špele Šebenik z odločevalci in šolniki. Gostje: dr. Mojca Jurišević, redna profesorica na ljubljanski Pedagoški fakulteti in predstojnica Centra za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti, dr. Fani Nolimal, področna podsekretarka za področje osnovne šole na Zavodu RS za šolstvo, Jožef Školč, glavni tajnik Zveze za tehnično kulturo Slovenije, Marjeta Vene, koordinatorka za delo z nadarjenimi učenci v svetovalni službi OŠ Orehek Kranj.
Geotermalne zmogljivosti Slovenije so velike, a to vrsto energije le malo izkoriščamo. Zdaj predstavlja manj kot odstotek celotne primarne energije, zaradi energetske krize in razogljičenja družbe pa je vroča voda iz zemlje spet bolj zanimiva. Zlasti uporabniki v Pomurju že več let opozarjajo na birokratske in zakonodajne ovire. Čeprav na leto prihranijo za 17 tisoč ton izpustov ogljikovega dioksida, jih država omejuje s koncesijami in drugimi zahtevami. V Lendavi s to energijo že nekaj let zagotavljajo daljinsko ogrevanje, letos pa naj bi zagnali še pilotno geotermično elektrarno. Več o koristih in izzivih geotermalne energije v terenski oddaji iz Ljutomera voditeljica Lidija Kosi s sogovorniki. Gostje: Gostje: Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice; Metod Grah, direktor Term Vivat in član Odbora za geotermijo pri PGZ; Štefan Žohar, predstavnik Lokalne energetske agencije za Pomurje (LEA). Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Dva odstotka BDP-ja za vojsko do leta 2030, sočasno razvijanje bataljonske bojne skupine in izvidniškega bataljona, protizračna obramba srednjega in kratkega dosega ter dodatni nakupi helikopterjev. To je le del ambicioznega načrta, ki so ga pripravili na obrambnem ministrstvu. Poznavalci ob tem opozarjajo, da bosta pri teh načrtih potrebna prilagodljivost in upoštevanje različnih scenarijev, sicer se bodo, zaradi nenehnega spreminjanja varnostnih razmer v svetu, skoraj zagotovo porušili. O tem, kaj prinaša Resolucija o opremljanju Slovenske vojske do leta 2040 in ali ima tudi potrebno politično podporo za sprejetje v Državnem zboru, voditelj Robert Škrjanc s sogovorniki. Gostje: Rolando Žel, generalni direktor Direktorata za obrambno politiko na Ministrstvu za obrambo; Robert Glavaš, načelnik generalštaba Slovenske vojske; dr. Jelena Juvan s Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede; dr. Martin Premk, predsednik Odbora za obrambo Državnega zbora.
Poceni zadolževanja je nepreklicno konec. Tako gospodinjstva kot podjetja se zaradi zvišanih obrestnih mer soočajo z vse višjimi obroki posojil in s tem z zmanjšano kreditno sposobnostjo. Dostop do denarja še dodatno ovirajo strožje kapitalske zahteve regulatorja, vrtoglava inflacija in, nenazadnje, tokratni dvig minimalne plače. Kako naj v zahtevnih razmerah ravna posojilojemalec, na kaj mora biti pozoren in kakšna gibanja obrestnih mer ter Euriborja lahko pričakujemo do konca leta? O tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije; dr. Primož Dolenc, viceguverner Banke Slovenije; dr. Aljoša Valentinčič, profesor ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti; Marko Tretnjak iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Dramaturgijo tedna je narekoval vrh koalicije. Pred sestankom se je stopnjeval pritisk na vladajoče glede plač, rešitev za zdravstvo in izhodišč za reforme. Ključni dosežek so bile strnjene koalicijske vrste. Komentiramo ozadje, razgaljamo razmere v zdravstvu, ocenjujemo posledice za državni proračun. V oddaji tudi o blišču in bedi Davosa, čezatlantski gospodarski tekmi in turneji naše prve diplomatke po Balkanu. Kritični pregled tedna ta petek z Marjanom Vešligajem.
Energetska kriza je prisilila zahodne družbe k resnejšemu razmisleku o virih energije in v povezavi z nujnim odpravljanjem fosilnih goriv v razpravo vrnila tudi vetrne elektrarne. Načrti države v zvezi z vetrnicami so že prve tedne novega leta vznemirili prebivalce Krasa in na Koroške. Zakaj jih kljub energetski in podnebni krizi domačini nikjer nočejo? Zakaj jih država in Evropska unija podpirata? V katero smer se razvija tehnologija? Ali ima Slovenija dovolj kakovostnih vetrov za pogajanje turbin? Ali obstajajo boljše rešitve za zadostno proizvodnjo elektrike za industrijo, promet in udobno življenje tudi v prihodnje? O vsem voditeljica Sabrina Mulec s sogovorniki. Gostje: prof. dr. Rafael Mihalič, predstojnik Katedre za elektroenergetske sisteme in naprave na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko; Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo pri Ministrstvu za infrastrukturo; Aleš Pučnik, solastnik vetrne elektrarne pri Razdrtem; Diego Loredan, koordinator civilnih pobud za kakovost bivanja Zeleni krog. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Slovenskim smučiščem se tudi zaradi pomoči države obetajo lepši časi. Deset smučišč se bo s pomočjo denarja, pridobljenega na razpisu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, preoblikovalo v celoletna gorska središča. Večina je že pridobila gradbena dovoljenja. Ministrstvo za infrastrukturo pa za vzdrževanje žičniških naprav za dve proračunski leti namenja dobrih 5 milijonov evrov. Za vsa smučišča pa bo kljub energetski krizi ob nizkih temperaturah največji izziv izdelovanje tehničnega snega. To bo nujna naložba za ohranitev in obstoj smučišč tudi v prihodnje, ki pa je upravljalci sami ne bodo zmogli. O izzivih in vizijah voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo; Monika Pintar Mesarič, generalna direktorica Direktorata za kopenski promet na Ministrstvu za infrastrukturo; Boštjan Paradiž, predsednik Združenja slovenskih žičničarjev; Boštjan Mencinger, predsednik Turističnega društva Bohinj; Aleš Zalar, direktor RTC Zatrnik.
Kmetijsko-prehranske verige so v svetovnem merilu med največjimi povzročitelji toplogrednih plinov. Pri prehodu na trajnostne sisteme se je v nemilosti znašla živinoreja in s tem uživanje hrane živalskega izvora. V Sloveniji glede na prehranske smernice pojemo preveč mesa. Toda meso ni več v modi. Kako in zakaj moramo spremeniti prehranske navade? Bo to uničilo slovenske živinorejce ali spodbudilo prestrukturiranje kmetijstva k povečanju samozadostnosti na področju proizvodnje rastlin za prehrano ljudi? Kakšni so cilji strateškega sveta za prehrano pri predsedniku vlade? O tem Jernejka Drolec z gosti. Gostje: Tatjana Buzeti, državna sekretarka n ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Prof. dr. Ivan Eržen, strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje in podpredsednik strokovnega sveta za prehrano; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; dr. Žiga Malek, okoljski znanstvenik z Inštituta za Okoljske študije na Vrije Universiteit Amsterdam (Svobodna univerza Amsterdam).
Za gospodarstvo je bilo preteklo leto zelo zahtevno. Še preden se je končal primež pandemije covida 19, so ga zadele posledice vojne v Ukrajini. Sledila je neizprosna draginja, pomanjkanje surovin in kadrov. Visoka inflacija je vodila v pritiske na plače, po več kot desetletju pa tudi v dvig obrestnih mer. Obe vladi, Janševa in Golobova, sta sprejemali ukrepe za pomoč podjetjem, a so se nekatera kljub temu znašla v težavah. O ključnih trendih in prelomnih gospodarskih dogodkih v letu 2022 ter zaskrbljenosti polnih pričakovanjih za naprej v reprizi preglednega Studia ob 17.00 s Simeono Rogelj.
Za nami je teden gašenja požarov in ogrevanja za reformno leto. Izhodiščne položaje so pred napovedanimi razpravami o reformah skušali utrditi zdravniki, šolniki, sodniki, gospodarstveniki. Osvetljujemo zakulisja kompromisa med vlado in zdravniki, odpovedjo shoda šolnikov in nepričakovanega plačnega dodatka sodnikom. Povzemamo ključne novosti in reforme, ki so jih bodoči ministri napovedali v parlamentu pred prenovo vlade. Predstavljamo tudi pokojninsko reformo, ki jo je te dni napovedal francoski predsednik, sprašujemo se, ali bo v nemški okoljski drami obstala vas ali rudnik in kdo je pri tem okoljski terorist. Kritični pregled tedna ta petek z Dušanom Miličem.
Področje vzgoje in izobraževanja je na pragu velikih sprememb. Število učencev in dijakov v zadnjih letih narašča zaradi večjih generacij otrok, učiteljev pa vse bolj primanjkuje. Po uradnih podatkih bi potrebovali dodatnih tisoč učiteljev, neuradno nekajkrat več. Kadrovska kriza je vse bolj izrazita tudi v vrtcih, kjer so si pomočnice vzgojiteljic naposled uspele izboriti izhodiščno plačo, ki je nad minimalno. Sindikat SVIZ ob tem opozarja, da z vlado še vedno niso dosegli stavkovnega sporazuma o vrednotenju delovnih mest v vzgoji in izobraževanju, zato ne izključuje niti nove splošne stavke šolnikov. Vlada bo izzive na teh področjih skušala reševati z dvema ločenima ministrstvoma, za vzgojo in izobraževanje ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije, kar je uvedel na referendumu potrjen Zakon o vladi. Na dan, ko vlada potrjuje dogovor glede plač v vrtcih, v parlamentu pa se predstavljata ministrska kandidata, voditelj Jure Čepin gosti ključne akterje. Gostje: Mateja Urbančič Jelovšek, vodja Aktiva ravnateljev ljubljanskih osnovnih šol; dr. Boris Černilec, v. d. generalnega direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport; Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, SVIZ; Tina Rajsar, pomočnica vzgojiteljice v vrtcu Otona Župančiča Ljubljana.
Nekaj ur pred polnočjo so predstavniki vlade in zdravniškega sindikata Fides sklenili dogovor v zvezi s plačami zdravnikov v prihodnje, zato je Fides odpovedal opozorilno stavko. Podrobnosti stavkovnega sporazuma niso znane, očitno pa so zdravniki dobili ustrezna zagotovila glede novega plačnega stebra za zdravstvo. Kljub temu dogovoru pa številni problemi v zdravstvu ostajajo. Nujni so ukrepi za boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev, ohranitev in krepitev javnega zdravstvenega sistema ter pogoje za kakovostno in varno obravnavo bolnikov. Kako naprej, voditeljica Snežana Ilijaš s predstavniki primarnega zdravstva, kjer so razmere trenutno med najbolj perečimi. Gostje: Irena Vatovec, zdravnica, direktorica Zdravstvenega doma dr. Franca Ambrožiča Postojna; Nena Kopčavar Guček, zdravnica družinske medicine iz Ljubljane; Tatjana Mlakar, generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je že dogovorjeno udeležbo odpovedal.
Ko govorimo o razvitosti držav, to najpogosteje povezujemo z višino in rastjo bruto domačega proizvoda. Ali je to res pravo merilo? Kaj prinaša alternativni koncept odrastí, ki poudarja, da na omejenem planetu z omejenimi viri ne moremo imeti nenehne rasti prebivalstva in proizvodnje? Ali odrast pomeni recesijo ali pa omogoča kakovostno življenje brez prevelikega pritiska na okolje? In kako je koncept odrastí uresničljiv v praksi – ali pa gre za utopijo? O tem razmišljajo voditeljica Špela Novak in sogovorniki. Gostje: dr. Janez Potočnik, sopredsednik Mednarodnega foruma za vire; Ajda Pistotnik, ustanoviteljica razvojnega think tanka Policy Lab in članica Strateškega sveta za gospodarstvo pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo; dr. Lidija Živčič iz organizacije Focus – društvo za sonaraven razvoj; dr. Sašo Polanec, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Mitja Žagar, znanstveni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja, profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in na Univerzi na Primorskem.
V prvem tednu leta smo vsak dan poročali o dogajanju v zdravstvu. Ne o presežkih v medicini, ampak nasprotno - o kaosu v zdravstvenem sistemu. Tudi v domovih za starejše se razmere zaostrujejo, zaradi pomanjkanja kadra ponekod že zapirajo vrata novim stanovalcem. Podobno je v šolstvu, kjer manjka predvsem tehničnega kadra. Vlada napoveduje niz strukturnih reform. Začrtati bi morali vizijo in se pogumno lotiti sistemskih sprememb. Potreben je globlji premislek in dolgoročno, strateško delovanje politike. \nKaj se dogaja z javnimi sistemi v Sloveniji? Kakšne so možne rešitve? Ali ima zdajšnja vlada dovolj poguma za odločne premike, ki nas čakajo? O vsem tem voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki.\n\nGostje: \nBarbara Kobal Tomc, predavateljica in raziskovalka, direktorica Inštituta za socialno varstvo, \ndr. Damijan Štefanc, izredni profesor na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete\ndr. Marko Jaklič, redni profesor poslovne ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti.\n
Prvi teden leta je povsem pometel s prazničnim vzdušjem. Namesto bele romantike nesramno visoke temperature, namesto mirnega začetka delovnega tedna pa grožnje s tožbami, stavkami in protesti. Bodo ambulante za paciente brez izbranega zdravnika sistemska korupcija ali najboljši gasilski ukrep? Je ponudba za povišanje plač pomočnicam v vrtcih dobrodošla ali nespodobna? Je med prazniki uvedena omejitev cen elektrike za mala podjetja res dvorezen meč? Vsa ta vprašanja so ostala brez odgovora. O veselju in jezi tudi iz Hrvaške po njenem vstopu v schengensko in evrsko območje, v oddaji pa med drugim tudi o zapuščini včeraj pokopanega papeža Benedikta XVI. Kritični pregled tedna v Studiu ob 17.00 z Blažem Ermencem.
Zaslužni papež Benedikt XVI. je v marsičem oblikoval podobo Katoliške cerkve in sveta. Njegov pontifikat zaznamuje bolj odločen boj proti različnim zlorabam znotraj Cerkve in tudi številne kritike. Njegov odstop konec februarja 2013 je bilo presenetljivo, a v marsičem tudi pogumno dejanje. Joseph Ratzinger je bil poleg tega desetletja znan kot izjemen teolog, avtor številnih knjig, ki so prevedena tudi v slovenščino. O pečatu, ki ga je vtisnil Cerkvi in svetu, bodo na dan njegovega pogreba govorili voditelj Tomaž Gerden in gostje v studiu. \n\nGostje: \nprof. dr. Bogdan Dolenc, visokošolski učitelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani,\nBoštjan Debevec, urednik katoliškega tednika Družina,\nMojca Širok, dolgoletna dopisnica RTV Slovenija iz Rima. \n
V super-volilnem letu 2022 smo se naposlušali obljub, dobili novo vlado Roberta Goloba, prvo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nove županje in župane ter odšli na tri referendume v enem dnevu. Vmes smo opazovali razkrajanje zdravstva, vladajoči pa so iskali ukrepe za obvladovanje visokih cen energentov, hrane in storitev. Manjkalo ni niti solidarnosti. Ko je gorel Kras, je Slovenija spet stopila skupaj. Podrobneje se bomo čez dogajanje v Sloveniji v letu 2022 sprehodili z Natašo Mulec in sodelavci.
Mnogi so napovedovali, da se v vojni v Ukrajini ne bo mogoče izogniti, vendar tega, kar se je zgodilo, nismo pričakovali. Življenje, kot smo ga v Evropi poznali pred vojno, se kot zdaj kaže ne bo več vrnilo. Naše želje so tako usmerjene predvsem v iskanje miru. Morda pa ta vendarle ni tako daleč, morda ga bomo dočakali že v novem letu 2023. Še dolgo pa bo mir ostal na vrhu naših vrednot. O tem, kako smo doživljali minulo leto, bomo govorili v reprizi oddaje Svet v letu 2022. Pripravil jo je Marjan Vešligaj.
Med dogodki na področju kulture, ki so v lanskem letu vzbudili največ pozornosti, je bilo slovo Borisa Pahorja v 109. letu starosti. Mož, ki ni nikoli obupal, čeprav je doživel grozote vseh treh totalitarnih režimov, nanje je vseskozi opozarjal mednarodno skupnost. Poslovil se je tudi Kajetan Gantar, ki je skupaj z zborovodjem Mirkom Cudermanom prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo v letu 2022. Dobili smo novo ministrico za kulturo Asto Vrečko in razkrivali afere: s ponaredki v narodnem muzeju, z zlorabami v Fotopubu. Spomnili bomo na Nobelovo nagrajenko - francosko pisateljico Annie Ernaux in pregledali, kateri filmi, razstave, predstave in knjige leta so vredni pozornosti. Repriza praznične oddaje o kulturi v letu 2022 z Aleksandrom Čobcem.
Iztekajoče se leto je še eno tistih, ki se nam bo močno vtisnilo v športni spomin. Na začetku smo uživali v olimpijskih igrah v Pekingu, na koncu v svetovnem nogometnem prvenstvu, vmes pa vnovič kopica izjemnih slovenskih dosežkov. Ključne poudarke sta v skoraj uro trajajočo oddajo Studio ob 17.00 strnila Marko Pangerc in Uroš Volk.
Neveljaven email naslov