Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko se vprašanje gole eksistence zaleti v nepredvidene in katastrofalne okoliščine, teže mislimo na kaj drugega. Prav zato potrebujemo gledališče, so zapisali ob predstavi V agoniji hrvaškega pisatelja Miroslava Krleže, ki jo bodo premierno uprizorili v vili Zlatici v Ljubljani. Napovedali bomo koncert zbora Slovenske filharmonije Vse, kar ljubi. V oddaji tudi o uprizoritvi čarobne pokrajine Gorjancev. Predstavo za mlade po motivih bajk in povesti Janeza Trdine si bo mogoče ogledati v Cankarjevem domu.
3554 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Ko se vprašanje gole eksistence zaleti v nepredvidene in katastrofalne okoliščine, teže mislimo na kaj drugega. Prav zato potrebujemo gledališče, so zapisali ob predstavi V agoniji hrvaškega pisatelja Miroslava Krleže, ki jo bodo premierno uprizorili v vili Zlatici v Ljubljani. Napovedali bomo koncert zbora Slovenske filharmonije Vse, kar ljubi. V oddaji tudi o uprizoritvi čarobne pokrajine Gorjancev. Predstavo za mlade po motivih bajk in povesti Janeza Trdine si bo mogoče ogledati v Cankarjevem domu.
Predstavljamo knjižne izdaje, ki jih je ob 160-letnici ustanovitve med bralce poslala Slovenska matica, in se podajamo v Novo mesto, kjer je v Dolenjskem muzeju na ogled arheološka razstava, ki povezuje zanimive zgodbe treh Negovskih čelad iz starejše železne dobe. Slišali boste tudi izjavo režiserja Christopherja Nolana, ki je sinoči ob prejemu britanske filmske nagrade za najboljšo režijo za film o očetu atomske bombe Juliusu Robertu Oppenheimerju spregovoril o vnovični potrebi po jedrskem razoroževanju.
V pravljicah in predstavah mrgolijo lisice, jeleni, psi in mačke, celo zlate ribice in hrošči. Kaj pa insekti – obadi, klopi in komarji? Tudi oni imajo pravico do zgodbe, polne ljubezni in dogodivščin! Tako pravi Vít Peřina, avtor mednarodno nagrajene češke radijske igre za otroke, ki je zdaj dobila slovensko preobleko. V nedeljo ob 8.05 prihaja na Prvi program Radia Slovenija. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu pa predstavljajo novo premiero, nastalo po enem najbolj prepoznavnih literarnih del prejšnjega stoletja, romanu Tujec Nobelovega nagrajenca Alberta Camusa. Absurden odnos med človekom in svetom, vprašanja etike in morale, pa tudi obsodba smrtne kazni so iztočnice, ki jih v pretres ponuja tržaški režiser Franco Pero. In še o romanu Zdenka Kodriča, ki je ob družbeni kritiki in psihološko izdelanih likih zgodovinska dejstva pretopil v literarno fikcijo in na čezoceansko pot poslal Ladjo Maribor.
V Berlinu se bo nocoj s filmom Take majhne stvari, ki ga je po romanu irske pisateljice Claire Keegan, beremo ga tudi v slovenskem prevodu, posnel Tim Mielants, začel 74. filmski festival. V filmu glavno vlogo očeta, ki preživlja družino s prodajo premoga, odigra Cillian Murphy. V SNG Opera in balet Ljubljana bodo nocoj uprizorili tango opero María de Buenos Aires skladatelja Ástorja Piazzolle. Nekonvencionalna operno-plesna uprizoritev temelji na tako imenovanem novem tangu in ustvarja razpoloženja, ki lahko pri občinstvu vzbudijo različna močna čustva. Aprila lani je bil na odru Stare mestne elektrarne v Ljubljani na ogled performans Ne me silit, da povem, kaj mislim plesalke in performerke Anite Wach. Danes bo na istih odrskih deskah premiera spremenjene različice predstave z naslovom Ne me jbt.
Potem ko je umetna inteligenca začela ustvarjati dela, ki so lahko tudi umetniška, so se začela pojavljati vprašanja o njihovem lastništvu, avtorstvu in avtentičnosti. Kaj pa če bi enako delo umetne inteligence izvedli ljudje? Ali bi bili odgovori jasni? Ta dilema je v ospredju razstave umetnika The Mihe Artnaka z naslovom Last. V oddaji tudi o Metliški cehovski knjigi, ki sodi med najstarejše cehovske registre s slovenskimi besedili. V tej knjigi pa so morala biti pravila jasna in razumljiva.
Na današnji dan tradicionalno preganjamo zimo in se veselimo prihajajoče pomladi - tudi tako, da se našemimo. Pri tem so pogoste lokalne tradicije - agent, petêlin, košuta, Huhu, policaj, ta star in ta stara, ta lep in ta lepa ter konji so na primer liki, ki sestavljajo skupino ponikovskih mačkar. Če se boste na današnji pustni torek mudili v središču Ljubljane, lahko zavijete v Slovenski etnografski muzej, v katerem je na ogled razstava teh zanimivih pustnih likov. Predstavljamo pa tudi novo postavitev v Grafičnem kabinetu Bogdana Borčića v Galeriji Božidar Jakac.
Ste vedeli, da so številka ena vzponov v Himalaji Poljaki? Tudi o tem bomo lahko kaj slišali in videli na 18. Festivalu gorniškega filma. Začenjajo pa ga s projekcijo dokumentarno-igranega filma Viharnik z roba, 100 let Skalašev, ki med drugim predstavi začetke slovenskega alpinizma. Festival bo v Ljubljani, Domžalah, Radovljici in Celju do sobote ponudil projekcije 35-ih filmov z vsega sveta, pripravljajo pa tudi predavanja in razstavo. Mi predstavljamo še nove izdaje zbire Lambda gejevske in lezbične poezije in proze založbe Škuc.
V daljno preteklost se bomo danes poglobili z inkunabulami, ki jih v javnih in zasebnih zbirkah hranijo na Goriškem. »Matura ni Dogodek v mestu Gogi, čeprav dijaki pišejo esej za Zaprtimi vrati. Za nekatere je to pisanje lahkotno kot ples na Veliki briljantni valček, za druge pa težaško delo kot v Našem skladišču.« Tako v Gledališču Koper napovedujejo nocojšnjo premiero z naslovom Odprta vrata v maturo 2024. Kekec in škrat Skovik, je nova opera za otroke, ki bo premiero doživela nocoj v Cankarjevem domu v Ljubljani. »Kekec se mi zdi prava oseba za današnji, etično in informacijsko precej onesnažen svet. Trmasto sledi nareku svojega srca, iskreno veruje v tovarištvo ter zna sočustvovati s tistimi, ki so jih odrasli prizadeli in so se zaradi pohlepa znašli v stiski,« je zapisal libretist Milana Dekleva, glasbo je napisal Tomaž Habe. Vabimo vas k poslušanju!
Smo ena od redkih držav, ki je kulturi in pesniku posvetila državni praznik in dela prost dan - datum Prešernove smrti je praznik od leta 1945, državni praznik je postal leto pozneje, dela prost dan pa leta 1991. Vrstijo se poslanice o pomenu kulture, kot vsako leto nas tudi danes vabijo številni kulturni dogodki in prireditve, nekateri med njimi so posvečeni poeziji in Prešernu ali pa letošnjim Prešernovim nagrajencem. V prazničnem duhu je tudi današnja oddaja, v kateri bomo med drugim predstavljamo novi cikel Salon z razgledom, v okviru katerega je kot prvi gost nastopil pisatelj Vladimir Tabašević.
V Cankarjevem domu bo potekala osrednja državna proslava pred kulturnim praznikom, 8. februarjem, na kateri bodo podelili najvišja priznanja v umetnosti. Prešernovi nagradi za življenjsko delo bosta prejela Erika Vouk in Henrik Neubauer, ob tem pa bodo podelili še šest skladovih nagrad. V knjigarni Konzorcij je bil razglašen zmagovalni roman natečaja modra ptica za mladinski roman 2024, posvečamo pa se tudi nekaterim novim izdajam Cankarjeve založbe.
Danes bo v Kinodvoru premierno doživel eksperimentalen film Ne misli, da bo kdaj mimo Tomaža Groma. Film nenehnega premikanja in potovanja je umetniška stvaritev kontrabasista, skladatelja in improvizatorja, ki se je filmskega jezika lotil na edinstveni način. Dražbena hiša Im Kinsky na Dunaju pa je predstavila sliko Gustava Klimta Gospodična Lieser, za katero so domnevali, da je bila izgubljena.
V oddaji Svet kulture bomo tokrat spoznali nekaj novih knjig za otroke in mladino ter monografijo avtorice Daše Ličen z naslovom Meščanstvo v zalivu, ki s predstavitvijo pestrega društvenega življenja v Trstu letoma 1848 in 1914 ponazarja vpetost nekdanjih intelektualcev v tedanje svetovne nazore.
Leta 1938 je severni sij obarval nebo nad Evropo, v Mariboru pa se je zgodil brutalni umor ženske. Ta dva dogodka sta izhodišče za roman Draga Jančarja Severni sij. Kdo bi bila lahko resnična ženska, ki je bila umorjena? Kako je živela? Kako so na splošno živele ženske v tistem času? Zakaj bi bila lahko umorjena? Kakšne vrste zločin je bil to? Ta vprašanja pa so izhodišče za predstavo Severni sij. Marjetica, ki jo bodo premierno uprizorili v Mestnem gledališču Ptuj. V oddaji tudi o knjižnih novostih Cankarjeve založbe in koncertni premieri dua harfistke Sofie Ristić in tolkalke Petre Vidmar v našem komornem studiu.
V Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana nocoj svoja vrata odpira razstava Jožefa Muhoviča O minevanju in trajanju – dela na papirju. V Narodnem muzeju Slovenije so pripravili razstavo z naslovom Nekoč je bil Gutenwerd. V Galeriji Fotografija pa bodo drevi odprli razstavo Janeza Bogataja z naslovom Bagatelles. Podrobnosti v oddaji.
Pregled aktualnega kulturnega dogajanja bomo najprej začeli v Bežigrajski galeriji 2, kjer so minuli petek odprli razstavo slovenskega slikarja Franceta Miheliča z naslovom Nekoč. Vstopili bomo tudi v Anton Podbevšek teater v Novem mestu, ki že vse od svoje ustanovitve prireja reflektivne pogovore soareje. Skladateljica Nina Šenk pa je prejemnica skladateljske nagrade Erste Bank, ene najuglednejših nagrad na področju sodobne glasbe.
Oglašamo se s 35. tržaškega filmskega festivala, na katerem se je predstavilo tudi pet slovenskih filmov: Opazovanje Janeza Burgerja, Kino Volta Martina Turka, Kako sem se naučila obešati perilo Barbare Zemljič; dokumentarec Cent’anni, Sto let Maje Doroteje Prelog in kratki film Morje med nama Luna Sevnika pa so gledalci izbrali za najboljša filma festivala. Naš dopisnik Janko Petrovec je obiskal arheologe med delom in novo razstavo novih odkritij v Pompejih, ki vse podrobneje pripovedujejo o življenju preprostih ljudi.
Kdo so ženske, ki nosijo svet? Njim je posvečena fotografska razstava v Posavskem muzeju v Brežicah. Ženskemu pogledu se bomo posvetili tudi z razstavo Geometrijski sprehodi v razstavišču artKIT v Mariboru, kje se v estetiki lirično prostorskih grafik umetnice Natalije Juhart Brglez izkazujejo pogledi na štiri mesta. Nocoj se obeta tudi ljubljanska premiera baleta Faust, koreografa Edwarda Cluga in skladatelja Milka Lazarja in tudi o tem nekaj več besed v oddaji, vabimo vas k poslušanju!
Na 35. mednarodnem filmskem festivalu v Trstu, vodilnem italijanskem festivalu srednje- in vzhodnoevropskega filma, se v uradnem programu predstavljajo trije slovenski celovečerni filmi, dva kratka ter animirani projekt v razvoju. Svoj prvenec Cent'anni oziroma Sto let predstavlja režiserka Maja Doroteja Prelog, kratki igrani film Morje med nama pa režiser Lun Sevnik. V oddaji predstavljamo še zbornik Mednarodnega simpozija filmske kritike in teorije Jesenska filmska šola: Mi gledamo film, film gleda nas, ki ga uredniško podpisujeta Anja Banko, urednica filmskega programa v Slovenski kinoteki, in Ana Šturm, urednica revije Ekran.
Na malem odru SNG Nova Gorica premierno postavljajo slovensko uprizoritev sodobne tragedije Piera Paola Pasolinija Ubesedovanje, ki prinaša razmislek o razrednem boju, nasilju in moči umetnosti v dobi kapitala. Režiser je Jan Krmelj. V Ljubljani pa začenjajo s prvo izdajo Neskončne sedanjosti, mednarodnega festivala performansa in drugih izvedbenih praks v produkciji gledališča Glej.
22. januarja pred dvajsetimi leti smo izgubili dva velika umetnika: pesnika in prevajalca Janeza Menarta in Rudija Šeliga, pisatelja, dramatika, esejista, visokošolskega profesorja statistike in politika. Odigral je pomembno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije in demokratizaciji družbe. Ob tej obletnici je Beletrina izdala novo knjigo njegovih izbranih novel z naslovom Ohranjeni spomin. Predstavljamo še knjigo izbranih intervjujev z režiserjem Tomijem Janežičem, ki se je s samosvojo in izrazito raziskovalno poetiko kmalu po končanem študiju dodobra uveljavil v slovenskem gledališču, z začetkom novega tisočletja pa tudi v tujini.
V Celjskem gledališču uprizarjajo igro francoskega dramatika ter filozofa Jeana-Paual Sartra Zaprta vrata. Dramo so prvič na oder postavili leta 1944 tik pred osvoboditvijo Pariza izpod jarma sovražnikov. Tokratna uprizoritev ohranja integralno besedilo, ustvarjalce pa zanima dojemanje pekla generacije milenijcev in boomerjev. Na odru Slovenskega mladinskega gledališča pa bo premiera predstave Umetnost vojne/Umetnost miru, ki je nastala s skupino mladih ustvarjalk in ustvarjalcev med 17. in 23. letom starosti.
Neveljaven email naslov