Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Posvečamo se novim naslovom zbirke Moderni klasiki Cankarjeve založbe; enemu od temeljnih del avstrijskega pisatelja Josefa Winklerja Natura morta – rimska novela, najnovejšemu romanu poljskega avtorja Andrzeja Stasiuka Prevoz, ter kroniki padca Sovjetske zveze izpod peresa nobelovke Svetlane Aleksijevič Čas iz druge roke. Z odprtjem razstave Fabulinih knjižnih naslovnic in ustvarjalnega procesa Matije Medveda v prostorih galerije DobraVaga se začenja tudi Festival literature sveta – Fabula. Čeprav je uradna otvoritev festivala z ukrajinsko pisateljico Oksano Zabužko napovedana za prihajajoči petek v Cankarjevem domu v Ljubljani, pa nekateri festivalski dogodki že potekajo.
3554 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Posvečamo se novim naslovom zbirke Moderni klasiki Cankarjeve založbe; enemu od temeljnih del avstrijskega pisatelja Josefa Winklerja Natura morta – rimska novela, najnovejšemu romanu poljskega avtorja Andrzeja Stasiuka Prevoz, ter kroniki padca Sovjetske zveze izpod peresa nobelovke Svetlane Aleksijevič Čas iz druge roke. Z odprtjem razstave Fabulinih knjižnih naslovnic in ustvarjalnega procesa Matije Medveda v prostorih galerije DobraVaga se začenja tudi Festival literature sveta – Fabula. Čeprav je uradna otvoritev festivala z ukrajinsko pisateljico Oksano Zabužko napovedana za prihajajoči petek v Cankarjevem domu v Ljubljani, pa nekateri festivalski dogodki že potekajo.
Resničnost pred resničnostjo je zgovorni naslov razstave del Mateja Čepina, ki je na ogled v ljubljanski Bežigrajski galeriji 1. Njegove slike naseljuje nenavadno, mestoma tesnobno ali pa še raje absurdno vzdušje, v krajino z zadušeno svetlobo postavlja presenetljive motive in nenavadne osebe, ter nas tako vabi v pravljično ali pa filmsko zaznamovan svet, oboje namreč vpliva na njegovo umetnost, še zlasti blizu mu je denimo David Lynch. Predstavljamo tudi opero Werther v SNG Opera in balet.
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Izdelki vizualne umetnosti so danes pogosto preplet različnih medijev, tehnik in postopkov, bolj kot gola oblikovna plat pa izstopa ideja, koncept. Na tem področju eksperimentira predstavnik srednje generacije Mladen Stropnik in sicer na papirju, grafikah, risbah, fotografijah, skulpturah, videih in v performansih. Njegov slog zaznamuje estetika minimalnega, hkrati je igriv in šaljiv, oseben in črpa iz vsakdanjega življenja, tudi spolnosti. Svojo ustvarjalno energijo rad izmenjuje še z drugimi ustvarjalci. O dveh njegovih vzporednih razstavah, v razstavišču UGM Studio Umetnostne galerije Maribor in v Galeriji Loža v Kopru, torej danes. Še prej pa o premieri na Velikem odru SNG Drama Ljubljana: po skoraj stoletju bo uprizorjena Molièrova igra Skopuh. Znamenito komedijo o stiskaču Harpagonu, ki je za denar pripravljen žrtvovati vse, je režiral makedonski režiser Slobodan Unkovski, eden najprepoznavnejših režiserjev nekdanje Jugoslavije. Igro je prevedel Aleš Berger, v glavni vlogi pa nastopa Bojan Emeršič. Pa še o drugi izvedbi festivala Dnevi sodobne glasbe na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ki bo predstavil številne zasedbe študentov in profesorjev.
Pri založbi Beletrina je izšla ena izmed najpomembnejših pričevanjskih knjig o holokavstu, delo biografinje, zgodovinarke in preiskovalne novinarke Gitte Sereny Pot v temo. Knjiga je nastala na podlagi več kot 70 urnih pogovorov s Franzem Stanglom, ki je med 2. svetovno vojno vodil uničevalni taborišči Sobibor in Treblinka. Predstavljamo tudi razstavo fotografa Matica Pandela Plastično sonce v Mali galeriji Cankarjevega doma.
Oziramo se v Slovensko filharmonijo, kjer se drevi s slavnimi Vivaldijevimi Štirimi letnimi časi pričenja že 9. festival baročne glasbe. Posvetili pa se bomo tudi predstavi Harun in morje zgodb v Prešernovem gledališču Kranj, uprizoritev romana Salmana Rushdieja, fantazmagorični zgodbi o svobodi govora. Režirala jo je Ivana Djilas, ki je tudi avtorica dramatizacije.
Danes bo na Mali sceni MGL premiera predstave Zaprta vrata, eksistencialistična drama, ki jo je pred osemdesetimi leti napisal francoski filozof Jean Paul Sartre. Režiral jo je Jaša Koceli, na novo pa jo je prevedla dramaturginja Eva Mahkovic. V Slovenski kinoteki pa si bo mogoče ogledati projekcijo videov iz arhiva Chiapas Media Project in dva animirana filma kubanskih animatorjev in glasbenikov.V predavanju pred projekcijo bo režiserka Alexandra Haklin govorila o svojem delu z zapatističnimi skupnostmi. Vabljeni k poslušanju.
Ob prehodu v novo leto Društvo likovnih umetnikov Maribor tradicionalno pripravi pregledno razstavo najnovejših umetniških del svojih članic in članov in izbere nagrajence. Medtem so v Črnomlju predstavili zbornik Bela krajina za radovedneže in ljubitelje, ki predstavlja enega najbolj izčrpnih virov o pokrajini vpeti med Gorjanci in reko Kolpo.
O tem, da se filozofija in vizualno oblikovanje dobro ujameta, pričajo naslovnice filozofske zbirke Analecta in revije Problemi. Skoraj tristo jih je ustvaril Alen Ožbolt, umetnik in profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Že tri desetletja in pol jih pripravlja v sodelovanju z Društvom za teoretsko psihoanalizo in zdaj si jih lahko ogledamo na razstavi Srebrna okna v prvem preddverju Cankarjevega doma. Izhodišče Ožboltove oblikovne osnove je v Heglovem citatu: ''Ko filozofija slika svoje sivo na sivem, tedaj se je neka podoba življenja postarala, in s sivim na sivem se ne da pomladiti, temveč le spoznati.'' Posvetili so bomo še kratki radijski igri Vrt – tridelnemu projektu, ki ga sestavljajo odrska uprizoritev in zvočna realizacija v angleškem jeziku ter slovensko-angleška radijska različica. Izpostavlja dihotomijo med iluzijo o rajskem vrtu ter pretnjo naravnih in človeških katastrof, kar oboje spremlja naše trenutno bivanje na planetu Zemlja.
Ponoči so v Los Angelesu podelili zlate globuse najboljšim televizijskim in filmskim ustvarjalcem prejšnjega leta. Pet zlatih globusov je dobil biografski film Oppenheimer o ameriškem fiziku znanem kot očetu jedrske bombe. Film je režiral britanski režiser Christopher Nolan. Po dve zmagi sta prejela filma Anatomija padca in Nesrečna bitja, nagrado za najboljšo igralko pa je kot prva v zgodovini globusov dobila domorodka Lily Gladstone – nastopila je v filmu Morilci cvetne lune Martina Scorseseja. Med televizijskimi serijami je blestela serija Nasledstvo. V nadaljevanju oddaje boste slišali pogovor s Petrom Koštrunom, ki trenutno razstavlja v galeriji Photon, prelistali pa smo tudi sveženj otroških in mladinskih knjižnih novosti.
Kulturno-umetniško društvo Študent Maribor praznuje častitljiv jubilej, 60-letnico delovanja. Pod njegovim okriljem ves ta čas delujeta Akademska folklorna skupina Študent in Akademski pevski zbor, ki sta za svoje nastope prejela številne domače in mednarodne nagrade. Tokrat predstavljamo delovanje Akademske folklorne skupine Študent. V oddaji tudi o drugi sezoni kultne slovenske nanizanke Življenja Tomaža Kajzerja, ki se na Televiziji Slovenija začenja konec tedna.
Tržaški Slovenci je obsežna publikacija profesorja Milana Bufona, ki predstavlja zgodbo nekoč največje slovenske urbane skupnosti: od cvetoče rasti mesta in priseljevanja v 18. stoletju pa do asimilacije, ki narodno skupnost spodjeda tudi danes. Več o tem v oddaji, v kateri bomo spregovorili tudi o noviteti izpod peresa Ferija Lainščka: Življenje nima naslova. Vabimo vas k poslušanju!
Dunajski filharmoniki so v samem svetovnem vrhu tovrstnih zasedb, zato se jim lahko pridružijo le tisti najboljši, skrbno izbrani glasbeniki. Med njimi sta tudi kontrabasist Iztok Hrastnik in violinistka Petra Kovačič. Pred tradicionalnim novoletnim koncertom si bomo lahko na prvem programu Televizije Slovenija o njiju ogledali dokumentarni film. Prav tam pa bo zvečer na sporedu še en dokumentarec: Uživajte, oder je vaš – portret našega najbolj uspešnega in mednarodno uveljavljenega baletnega koreografa Edwarda Cluga.
V Cankarjevem domu si je še vedno mogoče ogledati fotografsko razstavo z naslovom Slovenski punk in fotografija, ki dokumentira čas osemdesetih let prejšnjega stoletja. Punk je vplival na razvoj različnih aktivističnih skupin in gibanj, pa tudi na umetnost, glasbo in navsezadnje na fotografsko estetiko. Dokumentiranje in spominjanje sta v ospredju tudi na fotografski in literarni razstavi Z gozdom preraščeno. V instalaciji fotografij in besedil v Celovcu so zbrana pričevanja o koncentracijskem taborišču na Ljubelju. Vabljeni k poslušanju!
Pozornost tokrat namenjamo gledališki predstavi Tango, ki velja za eno najpomembnejših dramskih besedil poljskega umetnika Sławomirja Mrožka, premiero bo doživela na odru Male drame SNG Ljubljana. V pridihu predbožičnega vzdušja pa so že novembra v etnografskem muzeju v Ljubljani odprli gostujočo razstavo Poljske jaslice. Na letošnji božični večer mineva petindevetdeset let od prvega oddajanja slovenske radijske igre, na predbožični petek pa lahko v Slovenski filharmoniji prisluhnete koncertu Za božič. Prav tako v Cankarjevem domu nadaljujejo tradicijo božičnih koncertov. Vabljeni k poslušanju!
Današnja najdaljša noč v letu je na področju kulture že tradicionalno rezervirana za Noč kratkih filmov, potekala bo že desetič po vrsti, vključuje pa tri programske sklope. Odvila se bo odvila v dvoranah Art kino mreže po vsej Sloveniji in v Slovenski kinoteki v Ljubljani v sodelovanju z goriškim Kinoateljejem ter prvič tudi v gledališču Miela v Trstu. V Kinu Šiška pa so sinoči predstavili zbornik z naslovom Brez nagobčnika: Radio Študent že od 1969. Izšel je pri Mladinski knjigi, dokumentira pa zgodovino prvega študentskega radia v Jugoslaviji.
Vesna – še vedno mlada. Tak je naslov razstave, ki jo bodo ob 70-letnici prve slovenske filmske romantične komedije danes odprli v Narodni in univerzitetni knjižnici. Mednarodni partnerski projekt B-Air, katerega nosilec je Radio Slovenija, se je v zadnjih treh letih posvečal raziskovanju vloge zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej. V tesnem sodelovanju umetnikov in uglednih mednarodnih strokovnjakov s področij razvojne psihologije, nevrofiziologije, nevropsihologije, psihoakustike, muzikoterapije, glasbene pedagogike idr. so nastajale nove radiofonske in glasbene vsebine za najmlajše in ranljive skupine. Na prvem in tretjem programu Radia Slovenija ta teden predstavljamo še štiri dokumentarne radijske igre. Kaj se je zgodilo z Bette Davis in Joan Crawford? se v dramskem besedilu sprašuje Jean Marbœuf, francoski scenarist in režiser, o vprašanjih in odgovorih pa razmišlja uprizoritev, ki bo nocoj premierno uprizorjena v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Vabimo vas k poslušanju!
Skupinska razstava z naslovom So_OBSTOJ je povezala štiri uveljavljene slovenske intermedijske umetnike Borisa Bejo, Majo Smrekar, Uršo Vidic in Miho Godca. V svojih najnovejših projektih razmišljajo o nekaterih ključnih segmentih razmerja med človekom in naravo, ki so družbo pripeljali do roba dopustnega ravnanja z okoljem. V oddaji bomo prelistali tudi knjižne novosti Slovenske matice.
V Škofji Loki so včeraj podelili nagrade sklada Staneta Severja. Za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih je nagrado dobila dramska igralka Mateja Pucko, za igralske stvaritve v štirih uprizoritvah zadnjih dveh let pa dramski igralec Matija Rupel. Tekstilna industrija je povezana s težkimi zgodbami, pravi fotografinja Meta Krese, ki se s to temo ukvarja že dolgo. Od pridelave bombaža, povezane z izkoriščanjem in slabimi pogoji, do razpada domače industrije – vse to se znajde na njenih fotografijah, ki so na razstavi Nismo stroji na ogled v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja v Novem mestu.
Neveljaven email naslov