Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakovost zraka v naši državi spremljamo z dvaindvajsetimi stalnimi in eno mobilno postajo. Kje so lani dihali najslabši zrak in kje najboljšega? Kdaj zračiti prostore? Kakšen je zrak pozimi, v dneh, ko kurimo? Kaj kurimo? Kako lahko vsi skupaj pripomoremo k čistejšemu zraku? Odgovore smo poiskali pri Andreju Vugi iz Agrencije za okolje, in bili pri nekaterih precej presenečeni. Prisluhnite.
36 epizod
Oddaja, ki ozavešča ljudi k ohranjanju narave, za življenje s čim manj odpadki in uporabi zelenih virov energije.
Kakovost zraka v naši državi spremljamo z dvaindvajsetimi stalnimi in eno mobilno postajo. Kje so lani dihali najslabši zrak in kje najboljšega? Kdaj zračiti prostore? Kakšen je zrak pozimi, v dneh, ko kurimo? Kaj kurimo? Kako lahko vsi skupaj pripomoremo k čistejšemu zraku? Odgovore smo poiskali pri Andreju Vugi iz Agrencije za okolje, in bili pri nekaterih precej presenečeni. Prisluhnite.
Hitra moda postaja najhujši sovražnik narave. Vsak Slovenec letno zavrže povprečno 12 kilogramov oblacil. Kako preusmeriti ta trend in slabe nakupovalne navade? Preverjali smo pri Ekologih brez meja.
Zeleni pingvin je projekt, ki nas lahko nauči, kako zmanjšati izpuste in znižati stroške posameznikov in skupnosti. V okolje mladih prinaša digitalne rešitve, otroci se na primer učijo, kaj pomeni kilogram ogljičnega odtisa in kaj povzroča. Med Eko šolami je bila ideja Zelenega pingvina ustvariti tekmovanje med šolami, da otroci z vplivom na rabo virov v šolah in vrtcih dosežejo nižji ogljični odtis teh stavb. Prisluhnite pogovoru z Gregorjem Cerarjem, nacionalnim koordinatorjem Ekošole. (Foto Iskraemeco)
Odprte hiše Slovenije (OHS) so platforma sodobne slovenske arhitekture in največji arhitekturni festival v Sloveniji. Letošnji bo potekal ta konec tedna, na ogled pa bo okoli 70 objektov. O namenu in letošnjem programu je za rubriko THINK GREEN spregovorila Eva Eržen. Na fotografiji: Kulturna četrt Minoriti Glavni avtor/biro: ATELIERarhitekti Foto: Špela Koščak
'Pomladimo gozdove' je ime največje prostovoljske akcije sadnje dreves, ki jo že petič organizira družba Slovenski državni gozdovi. Potekala bo to soboto na različnih lokacijah po Sloveniji in na njej je dobrodošlih čim več prostovoljcev. Preverili smo, zakaj in kako se lahko pridružite.
Na svetovni dan voda smo tudi letos ozaveščali in spodbujali k ukrepanju v boju proti vodni krizi. Zakaj so pomembne kampanje ob svetovnem dnevu voda nam je razložil prof. dr. Mihael Brenčič iz Slovenskega društva za zaščito voda. Povedal je, da lahko voda zagotovi mir ali zaneti konflikt. Če vode primanjkuje ali je onesnažena ali če ljudje nimajo dostopa nje, lahko pride do napetosti med državami. Z rastjo prebivalstva bo voda postajala vse pomembnejša v boju proti revščini in degradaciji okolja.
V Sloveniji obstaja veliko projektov, ki v luči hitrega tempa življenja opozarjajo na naraščajoči problem plastičnih odpadkov, možnosti reciliranja, ponovne uporabe zamenljivosti kot del prehoda v bolj krožno gospodarstvo. Eden teh se izvaja v okviru 4-letnega ciklusa v programu Interreg Europe in v ospredje postavlja področje gospodarjenja evropskih regij s plastiko. Več o projektu PLASTIX nam je v rubriki Think Green povedala doktorica ANJA BUBIK, predavateljica in raziskovalka na Fakulteti za varstvo okolja.
Nabiralništvo je ena najstarejših dejavnosti, kar jih pozna človek in zadnja leta spet pridobiva na pomenu. Povsem razumljivo, ko pa je večje zavedanje posameznika, da je hrana nabrana v naravi načeloma bolj zdrava kot gojena. Seveda pod določenimi predpostavkami. Odlična priložnost za podrobnejšo seznanitev z nabiralništvom, s posameznimi rastlinami in njihovo uporabnostjo in vedno bolj pestro ponudbo v kulinariki se ponovno obeta v okviru 2. festivala nabiralništva, ki bo prvi junijski vikend. O namenu je v današnji rubriki Think Green spregovorila ena izmed organizatoric Iva Hari, ki je ob tem povabila tudi na brezplačna spletna predavanja.
Ekologi brez meja vabijo k sodelovanju v najlažji čistilni akciji na svetu, lotimo se čiščenja odpadkov, ki se kopičijo na naših e-poštnih naslovih in telefonih in prispevajo k toliko izpustom kot letalski promet. Z izbrisom vseh nepotrebnih datotek, aplikacij, fotografij in videoposnetkov prihranimo energijo, podaljšamo življenjsko dobo svojih naprav, oblikujemo nove digitalne navade in postanemo bolj učinkoviti ter zadovoljni. Podrobneje je o akciji razložila Katja Sreš.
Ta teden poteka zimska akcija opazovanja ptic, s katero želijo ornitologi preveriti, koliko in katere ptice se v zimskih dneh mudijo v naših krajih. Vsi se lahko pridružite akciji opazovanja ptic, preverili smo, na kakšen način. Prisluhnite. (Foto Gregor Bernard)
V današnji rubriki Think Green predstavljamo projekt, ki poleg inovativnosti vzbuja pozornost tudi zaradi poziva k sodelovanju. Svilena pot bo omogočila vzpostavitev nove sviloprejske zadruge, ki bo vključevala najnovejše znanstvene izsledke in jih aplicirala v prakso na področju svilogojstva. Zaključna faza projekta je namenjena prodaji svilenih niti v zdravstvene in kozmetične namene. Pri snovalcih projekta smo preverili, zakaj gre za dobro poslovno priložnost. Tako za družbo, okolje kot tudi posameznika.
Kaj je smisel darila? Najbrž razveseliti nekoga, ki ga imamo radi, in razveselimo lahko tudi tako, da pomislimo na naravo. Potrošništvo več nima meja, in s seboj potegne veliko odvečne plastike in druge embalaže in smeti, zato razmislimo kaj in kako bomo kupovali te dni. Nekaj namigov (med katerimi so tudi domači keksi) smo poiskali pri Ekologih brez meja. Prisluhnite rubriki Think green.
Na Agenciji za okolje smo preverili, kakšen zrak dihamo v času kurilne sezone, in kako pri nas merimo kakovost zraka. Ključno za ohranjanje čistejšega zraka je predvsem pravilno kurjenje. (Foto BoBo)
V krožnem gospodarstvu je prihodnost – gre za način organizacije proizvodnje in potrošnje, ki temelji na delitvi, ponovni uporabi, popravilu, prenovi in recikliranju obstoječih materialov in izdelkov, kakor dolgo je to mogoče. Obstajajo številni projekti, ki v ospredje postavljajo omenjeno področje – enega teh predstavljamo v današnji rubriki THINK GREEN.
Tako imenovano zeleno delovno mesto je težje opredeliti samo po sebi – na splošno pa pod to spadajo tista mesta, ki so namenjena varovanju zemeljskih naravnih virov in vesolja ob hkratnem omejevanju škodljivih emisij in vplivov. Potem so tukaj delovna mesta, ki jih lahko ozelenimo, obstajajo pa seveda delovna mesta, ki ne bodo nikoli zelena in so na dolgi rok verjetno obsojena na umik. Najbolj pomembno pa je, da imamo za njih že danes dober plan. Kje je prihodnost zelenih delovnih mest?
Gozdovi pokrivajo tri petine površja naše države in skoraj vsako slovensko mesto je le lučaj oddaljeno od gozda. Slovenija, kot tretja najbolj gozdnata evropska država, tudi v svojem izobraževalnem sistemu daje velik poudarek na prenos znanja. O eni novosti spregovorimo v tokratni rubriki THINK GREEN.
S prejemom mednarodnega okoljskega znaka 'Zelena zastava' se je te dni 17 vrtcev in šol pridružilo številnim šolarjem, učiteljem in mentorjem za okoljsko vzgojo, ter udejanjanje načel trajnostnega razvoja. Kako se Zelena zastava pridobi? In kdo si jo je letos prislužil? To smo vprašali Gregorja Cerarja iz Ekošole. (Foto Barbara Reya)
Znanstveniki z Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), poročajo o alarmantnem pojavu. O svojevrstnem rekordu, ki se ga ne gre veseliti in kaže na nujnost ukrepov za zaščito morskega ekosistema pred podnebnimi spremembami. Foto: Shutterstock
Do leta 2050 bomo imeli več kot 70 milijonov ton fotovoltaičnih odpadkov. Dobro bi bilo, da bi takrat konkretno vedeli, kam z njimi oziroma kako komponente spraviti v obtok krožnega gospodarstva. Reciklaža je precej zahtevna, saj so sočni paneli sestavljeni iz različnih materialov. Medtem ko po svetu deluje že kar nekaj podjetij, ki se uspešno ukvarjajo s tovrstno reciklažo, Slovenija tovrstnega objekta še nima. Foto: MMC RTV SLO
Nacionalni center za zaščito okolja ZDA nas je seznanil z novo neslavno znamko v kategoriji povprečna svetovna temperatura, ki po novem znaša 17,01 stopinje. Podatek gre resda brati bolj na simbolični ravni, kot pravi naša sogovornica, dr. Lučka Kajfež Bogataj, a to ne zmanjšuje pomena verjetno zadnjega opozorila za človeštvo.
Podatki kažejo, da po svetu ljudje vsako minuto porabimo milijon plastičnih vrečk. Vsak človek naj bi porabil skoraj 500 vrečk na leto. V Evropski uniji vsako leto izdelajo 3,4 milijona ton plastičnih vrečk. Podatki niso le skrb vzbujajoči, ampak alarmantni. V današnji rubriki Think Green izpostavljamo, da ne gre vso plastiko metati v isti koš in da analize - s predpostavko, da jo večkrat uporabimo, dajejo prednost plastični vrečki pred papirnato. Prisluhnite.
Neveljaven email naslov