Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pil danes praznuje 72 let! Prva številka - nekoč Pionirskega lista - ja namreč izšla 18. februarja 1948.
Pil, revija za najstnike, danes praznuje 72 let
“Otroci se v samem bistvu niso tako zelo spremenili. Še vedno imajo iste probleme – s starši, s šolo, z ocenami, s tremo, največ pa z ljubeznijo. Z brati, sestrami, prijatelji samo, da se danes temu reče bff, v mojih časih se je reklo frend, še prej prijatelj. Skratka, način odraščanje je precej podoben. Drugačen je pa v tem, da je dostop do informacij bistveno lažji,” razmišlja odgovorna urednica Pila Jana Zirkelbach, ki je pred prihodom na revijo kot psihologinja z otroki delala 13 let.
Najprej je bil Pionirski list, ki so ga v 90. preimenovali v Pisani list. Danes je Pil, vmes pa je bilo desetletje, ko smo imeli poleg Pila tudi Pil Plus. Nemogoče je izračunati, koliko otrok je odraščalo s to revijo, lahko pa izračunamo, da danes praznuje 72 let, saj je bila prva številka izdana 18. februarja 1948. Prva številka je imela 4 strani, stala je 2 dinarja, pripoveduje Jana Zirkelbach.
“Takrat je bil Pionirski list takega formata kot Delo in tudi na takem papirju – to je bil časopis, to ni bila revija. Tudi vsebinsko je bil malo podoben Delu s tem, da je bil za otroke. Jasno, to je bilo črno-belo, to je v primerjavi z današnjo obliko revije neprimerljivo.”
Ob nastanku je bila revija tednik, ki se je s 4 razširil na 40 strani. Danes je mesečnik, ki ima okoli 8 tisoč izvodov prodane naklade.
V 80. se je v reviji pojavila svetovalna rubrika Teta Justi, ki še danes ostaja najbolj brana rubrika. Pa veste, kdo pravzaprav je teta Justi? Verjetno ne, saj gre za dobro varovano skrivnost, pove urednica:
“Tega pa ne povem nikomur, ker je teta Justi prosila, da to ostane skrivnost. Je pa resnična oseba. Da ne bo pomote, to ni nihče iz uredništva, niti nihče, ki je slaven in bi se ga kje prepoznalo. Teta Justi je en krasen človek, je že dolgo, dolgo let svetovalka, tako da je res v letih, to ni izmišljotina. Kdo pa je, pa naj ostane pravljična skrivnost.”
173 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Pil danes praznuje 72 let! Prva številka - nekoč Pionirskega lista - ja namreč izšla 18. februarja 1948.
Pil, revija za najstnike, danes praznuje 72 let
“Otroci se v samem bistvu niso tako zelo spremenili. Še vedno imajo iste probleme – s starši, s šolo, z ocenami, s tremo, največ pa z ljubeznijo. Z brati, sestrami, prijatelji samo, da se danes temu reče bff, v mojih časih se je reklo frend, še prej prijatelj. Skratka, način odraščanje je precej podoben. Drugačen je pa v tem, da je dostop do informacij bistveno lažji,” razmišlja odgovorna urednica Pila Jana Zirkelbach, ki je pred prihodom na revijo kot psihologinja z otroki delala 13 let.
Najprej je bil Pionirski list, ki so ga v 90. preimenovali v Pisani list. Danes je Pil, vmes pa je bilo desetletje, ko smo imeli poleg Pila tudi Pil Plus. Nemogoče je izračunati, koliko otrok je odraščalo s to revijo, lahko pa izračunamo, da danes praznuje 72 let, saj je bila prva številka izdana 18. februarja 1948. Prva številka je imela 4 strani, stala je 2 dinarja, pripoveduje Jana Zirkelbach.
“Takrat je bil Pionirski list takega formata kot Delo in tudi na takem papirju – to je bil časopis, to ni bila revija. Tudi vsebinsko je bil malo podoben Delu s tem, da je bil za otroke. Jasno, to je bilo črno-belo, to je v primerjavi z današnjo obliko revije neprimerljivo.”
Ob nastanku je bila revija tednik, ki se je s 4 razširil na 40 strani. Danes je mesečnik, ki ima okoli 8 tisoč izvodov prodane naklade.
V 80. se je v reviji pojavila svetovalna rubrika Teta Justi, ki še danes ostaja najbolj brana rubrika. Pa veste, kdo pravzaprav je teta Justi? Verjetno ne, saj gre za dobro varovano skrivnost, pove urednica:
“Tega pa ne povem nikomur, ker je teta Justi prosila, da to ostane skrivnost. Je pa resnična oseba. Da ne bo pomote, to ni nihče iz uredništva, niti nihče, ki je slaven in bi se ga kje prepoznalo. Teta Justi je en krasen človek, je že dolgo, dolgo let svetovalka, tako da je res v letih, to ni izmišljotina. Kdo pa je, pa naj ostane pravljična skrivnost.”
Včeraj se je začel 14. Ljubljanski teden mode, ki bo trajal do petka. Letos so spet v ospredju pletenine, ohranja oz. še močneje pa se vrača trajnost. Torkov kviz posvečamo največji modni prireditvi v Slovenji. V njeno zakulisje nas popelje izvršna producentka Melinda Rebrek.
Vsak, ki se je kdaj kopal, potapljal ali kako drugače obiskal naše morje, pozna to veliko školjko. Prav zaradi tega se morda na prvi pogled veliki leščur laikom ne zdi nič posebnega. V Torkovem kvizu popravljamo to zmoto in se z dr. Ano Fortič, raziskovalko na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, potapljamo v morje informacij o tem neverjetnem organizmu.
Kolesarski župan Ljubljane in radijski sodelavec Matej Praprotnik je v Torkovem kvizu ob Evropskem tednu mobilnosti spregovoril o ciljih, ki jim sledi in jih promovira v imenu mednarodne nevlade organizacije BYCS (s sedežem v Amsterdamu), ki mu je podelila ta naziv: "Vizija organizacije je, da bi do leta 2030 polovico vseh poti opravili s kolesom. Sicer pa ta organizacija povezuje okoli 150 kolesarskih županov, ki si prizadevamo za boljše pogoje za kolesarje."
Tema današnjega Torkovega kviza je izboklina na sprednjem delu vratu, ki jo laiki pogosto napačno pripisujemo zgolj moškemu spolu. Legenda pravi, da je Adamu v raju v grlu obtičal košček prepovedanega sadeža, v opomin na to pa se z izobklino na vratu rodi vsak moški. Ni krivo jabolko, ampak ribe! In nimajo ga zgolj moški, temveč ga imamo vsi - Adamovo jabolko.
Lani je bilo pri nas zabeleženih 4123 kibernetskih incidentov, kar je za tretjino več kot leta 2021. V teh dneh, ko pri nas poteka Infosek, osrednji dogodek za informacijsko varnost v Sloveniji, v Torkovem kvizu spoznavamo delo etičnih hekerjev. So tisti, ki imajo vsa dovoljenja in pogodbo za vdor v sisteme podjetij, predvsem z namenom, da ugotovijo njegove ranljivosti še preden te odkrijejo zlonamernimi hekerji. Ali kot pravi etični heker in direktor podjetja Go-Lix Boštjan Špehonja, »ilegalne stvari počnejo na legalen način«.
V poletnih mesecih na šolah potekajo nekatere dejavnosti, ki so vezane na zaključek starega in začetek novega šolskega leta. Kdo in kdaj sestavlja urnike – to je recimo eno izmed vprašanj, na katero dobimo odgovor v Torkovem kvizu.
Zakaj rastlinsko mleko ni ustrezen prevod angleškega izraza "plant based milk"? Rastlinske napitke v osnovi pripravljajo iz surovin, ki jih lahko razvrstimo v pet osnovnih skupin: oreščki, žita, stročnice, oljnice in semena. Sogovornik prof. Tomaž Požrl iz Biotehniške fakultete pa jih je umestil tudi na na zgodovinsko časovnico.
Nekoč so nas prebujali petelini, cerkveni zvonovi in pozneje poklicni trkalci, vmes mehanske budilke, danes predvsem mobilni telefoni. V Torkovem kvizu o prebujanju in budilkah se podrobneje posvetimo tudi budilki redenta, ki ima širše družbene implikacije.
Zvok ter neka ovira, ki bo ta zvok odbila in ga vrnila nazaj. To sta dva dejavnika, ki ju potrebujemo, da se zgodi odmev oz. da ga slišimo. Je pa recimo za blag odmev dovolj tudi že zvočna zavesa, ki obstaja v prostoru – nežno brnenje hladilnika, klimatske naprave, računalnika ipd. – t. i. »beli šum«. Več o odmevu pa v današnjem Torkovem kvizu z dr. Miho Kosom, pobudnikom, ustanoviteljem, vodjo Hiše eksperimentov.
Tri planinske markacije imamo v Sloveniji, ena od treh že izginja v pozabo. Je pa Kanfelčeva markacija tudi zaščitena blagovna znamka in je bila prvič zavarovana oz. zaščitena že leta 1933. Zakaj, izveste v Torkovem kvizu o markacijah!
Interna šala? Anekdota dejanskega dogodka? Ali pa premišljen promocijski trik, ki je dobil nepričakovane razsežnosti? Skoraj 20 let že na festivalih po Sloveniji iščejo Marjana. Kdo je nesrečnik, ki je izginil oz. se izgubil? In zakaj je Marjan postal urbana legenda, ki jo poznajo tudi izven meja Slovenije?
"Elegantna, nežna struktura in dekadenten okus," tako bi morda delikatesso, ki sliši na ime kaviar, opisali kuharski chefi in chefinje. 18. julij je ponekod v Združenih državah Amerike nacionalni dan kaviarja, na Prvem bo pa to iztočnica za današnji Torkov kviz! Sogovornik: Borut Volk, direktor Faronike, edine ribogojnice pri nas, kjer pridobivajo kaviar avtohtone soške postrvi.
11. julij je svetovni dan prebivalstva - dan, na katerega je bil leta 1987 presežen mejnik 5 milijard svetovnih prebivalcev. Katera država ima največ prebivalcev, katera najmanj? Na kateri celini se rodi največ otrok, na kateri najmanj? In kje je tu vmes Slovenija? Sogovornik: Nejc Kebe, Oddelek za demografske statistike in življenjsko raven na Statističnem uradu RS.
Se strele ob udaru v vodno telo obnašajo kako drugače kot ob udaru na kopno? Je v vodi med nevihto bolj nevarno kot na kopnem? V Torkovem kvizu na ta vprašanja odgovori Goran Milev, vodja področja Scalar na Elektroinštitutu Milana VIdmarja.
Na Islandiji med 21. decembrom in 21. junijem vsak dan pridobi nekje 1 do 7 minut dnevne svetlobe. Ravno zdaj, v teh dnevih, pa Islandke in Islandci živijo s pojavom, ki ga imenujejo »midnight sun«, ko sonce zvečer zaide šele po polnoči. »Polnočno sonce« je navdih za današnji Torkov kviz! Sogovornica: vodnica pasjih vlečnih vpreg na Svalbardu Hana Urank.
Pred večernim gala koncertom Poletna noč s Patrikom Greblom, dirigentom in dolgoletnim glasbenim vodjo projekta, gledamo v zakulisje projekta Poletna noč.
Pretekli vikend smo obeležili mednarodni dan angažiranega pletenja. Kaj angažirano pletenje sploh je? Gre za prekrivanje, okraševanje oz. oblačenje urbanih elementov v pisane volnene izdelke. Za nekakšno umetnost, podobno grafitiranju. Namen pa: ozaveščanje o pomembnih temah. Več v Torkovem kvizu z Nino Arnuš, ki dela v Zavodu 3, kjer se v pletilski skupnosti Breja preja ukvarjajo tudi z angažiranim pletenjem.
Medtem ko se z znamenji lahko tudi rodimo, pa se nihče ne rodi s pegami. Pege so genetsko pogojene, pojavijo se običajno med 2. in 4. letom starosti. Prvi pogoj za pojav peg je torej gen MC1R, drugi pogoj pa izpostavljenost UV sevanju. Spec. dermatovenerologije Nina Jugovar v Torkovem kvizu pove več!
El niño je pojav, ki so ga prvič – takrat sicer zgolj kot toplo morje v času okoli božiča – opazili že perujski ribiči v 17. stoletju. "V sedanjem obsegu, se pravi tako kot ga poznamo danes, je izraz nastal konec 19. stoletja, ko se je začel uporabljati v strokovni rabi," je v Torkovem kvizu med drugim povedal meteorolog Gregor Vertačnik. Da smo pojav resnično razumeli, pa je minilo še kar nekaj časa.
Najprej so bile na kopnem, pozneje so se določene prilagodile tudi morskemu okolju. Najbolj ranljive so tik po tem, ko se izvalijo iz jajc in se odpravijo na pot do morja. Zdaj gotovo že veste, da bomo v Torkovem kvizu govorili o želvah. Sogovornica: dr. Manja Rogelja, strokovna vodja Akvarija Piran. Avtorica: Darja Pograjc.
Neveljaven email naslov
