Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Guinnessova knjiga namenoma nič več ne beleži rekordov povezanih s hoteno nespečnostjo
Tudi v Sloveniji se soočamo s problemom nespečnosti. Zadnja raziskava je razkrila, da skoraj 60 odstotkov prebivalcev spi manj kot 7 ur na noč oziroma na dan. Kronično pomanjkanje spanja lahko povzroči različne zdravstvene težave – od povišanega krvnega tlaka do depresije. O resnosti problema priča tudi podatek, da Guinnessova knjiga namenoma nič več ne beleži rekordov povezanih s hoteno nespečnostjo, saj je na kocki človekovo zdravje.
Strokovnjaki so dokazali, potrjuje fiziolog doc. dr. Andraž Stožer z Medicinske fakultete v Mariboru, da pomanjkanje spanja škodljivo vpliva tako na človekovo fizično kot tudi psihično počutje in zdravje. Dobro dokumentiran primer zdravega posameznika, ki je skušal čim dlje zdržati brez spanja, je poskus 16 letnega Randya Gardnerja, ki je leta 1964 v kosu bedel 264 ur, to je 11 dni. Zaradi hitrega slabšanja zdravstvenega stanja so morali eksperiment prekiniti.
Raziskave kažejo, da Slovenci spimo vedno manj; za lažje in hitrejše uspavanje pa pogosto posežemo po uspavalih. Motnje spanja predstavljajo enega najbolj pogostih zdravstvenih problemov – podatki namreč pravijo, da grenijo življenje kar vsakemu tretjemu človeku. Najpogostejša je kronična nespečnost.
892 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Guinnessova knjiga namenoma nič več ne beleži rekordov povezanih s hoteno nespečnostjo
Tudi v Sloveniji se soočamo s problemom nespečnosti. Zadnja raziskava je razkrila, da skoraj 60 odstotkov prebivalcev spi manj kot 7 ur na noč oziroma na dan. Kronično pomanjkanje spanja lahko povzroči različne zdravstvene težave – od povišanega krvnega tlaka do depresije. O resnosti problema priča tudi podatek, da Guinnessova knjiga namenoma nič več ne beleži rekordov povezanih s hoteno nespečnostjo, saj je na kocki človekovo zdravje.
Strokovnjaki so dokazali, potrjuje fiziolog doc. dr. Andraž Stožer z Medicinske fakultete v Mariboru, da pomanjkanje spanja škodljivo vpliva tako na človekovo fizično kot tudi psihično počutje in zdravje. Dobro dokumentiran primer zdravega posameznika, ki je skušal čim dlje zdržati brez spanja, je poskus 16 letnega Randya Gardnerja, ki je leta 1964 v kosu bedel 264 ur, to je 11 dni. Zaradi hitrega slabšanja zdravstvenega stanja so morali eksperiment prekiniti.
Raziskave kažejo, da Slovenci spimo vedno manj; za lažje in hitrejše uspavanje pa pogosto posežemo po uspavalih. Motnje spanja predstavljajo enega najbolj pogostih zdravstvenih problemov – podatki namreč pravijo, da grenijo življenje kar vsakemu tretjemu človeku. Najpogostejša je kronična nespečnost.
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo
Strokovnjaki ocenjujejo, da le okoli pet odstotkov našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti
Kakšna naj bo higiena pokončne drže?
Neveljaven email naslov