Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O posegu na možganih, ki številnim spremeni življenje, in o zdravniku, ki si ne zatiska oči pred neželenimi učinki
Nevrolog dr. Dejan Georgiev z Nevrološke klinike UKC Ljubljana skrbno spremlja neželene učinke operacije, ki jo opravi pri bolnicah in bolnikih. »Zaradi raziskovalnega dela sem boljši klinik in obratno.« Njegovo delo ni neopaženo in že odmeva tako doma kot v tujini. Dr. Georgiev zdravi bolnike z mišično distonijo. Najbolj trdovratne oblike bolezni skuša odpraviti z revolucionarno, zahtevno operacijo – s tako imenovano globoko možgansko stimulacijo. Ta številnim popolnoma spremeni življenje.
Mišična distonija je huda nevrološka bolezen, za katero je značilno nehoteno krčenje mišic. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima distonijo kar približno 500.000 Evropejk in Evropejcev. Med njimi so odrasli – pri njih se bolezen običajno pojavi po 45. letu starosti – pa tudi otroci in mladi.
Mišična distonija je motnja gibanja. Zdravniki lahko bolnicam in bolnikom pomagajo z zdravili, z injekcijami toksina botulina in z operacijo. Lažje oblike distonije zdravijo ambulantno, hujše bolnike hospitalizirajo. Za polno vključitev v življenje pa sta pomembni tudi fizioterapija in delovna terapija.
Dr. Dejan Georgiev ni samo zdravnik klinik, je tudi raziskovalec. Raziskovalno skupino, v kateri je sodeloval, je zanimalo, ali pusti operacija – globoka možganska stimulacija – tudi neželene posledice. »Kljub stranskim učinkom je kakovost življenja bolnikov, ki so bili operirani, boljša.« Njihovo delo ni ostalo neopaženo. Dr. Georgiev je pred kratkim v hudi mednarodni konkurenci prejel nagrado farmacevtske družbe Medis.
892 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
O posegu na možganih, ki številnim spremeni življenje, in o zdravniku, ki si ne zatiska oči pred neželenimi učinki
Nevrolog dr. Dejan Georgiev z Nevrološke klinike UKC Ljubljana skrbno spremlja neželene učinke operacije, ki jo opravi pri bolnicah in bolnikih. »Zaradi raziskovalnega dela sem boljši klinik in obratno.« Njegovo delo ni neopaženo in že odmeva tako doma kot v tujini. Dr. Georgiev zdravi bolnike z mišično distonijo. Najbolj trdovratne oblike bolezni skuša odpraviti z revolucionarno, zahtevno operacijo – s tako imenovano globoko možgansko stimulacijo. Ta številnim popolnoma spremeni življenje.
Mišična distonija je huda nevrološka bolezen, za katero je značilno nehoteno krčenje mišic. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima distonijo kar približno 500.000 Evropejk in Evropejcev. Med njimi so odrasli – pri njih se bolezen običajno pojavi po 45. letu starosti – pa tudi otroci in mladi.
Mišična distonija je motnja gibanja. Zdravniki lahko bolnicam in bolnikom pomagajo z zdravili, z injekcijami toksina botulina in z operacijo. Lažje oblike distonije zdravijo ambulantno, hujše bolnike hospitalizirajo. Za polno vključitev v življenje pa sta pomembni tudi fizioterapija in delovna terapija.
Dr. Dejan Georgiev ni samo zdravnik klinik, je tudi raziskovalec. Raziskovalno skupino, v kateri je sodeloval, je zanimalo, ali pusti operacija – globoka možganska stimulacija – tudi neželene posledice. »Kljub stranskim učinkom je kakovost življenja bolnikov, ki so bili operirani, boljša.« Njihovo delo ni ostalo neopaženo. Dr. Georgiev je pred kratkim v hudi mednarodni konkurenci prejel nagrado farmacevtske družbe Medis.
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo
Strokovnjaki ocenjujejo, da le okoli pet odstotkov našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti
Kakšna naj bo higiena pokončne drže?
Neveljaven email naslov