Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vodja nacionalne raziskave covid-19 klinični mikrobiolog Mario Poljak o izsledkih raziskave, ukrepih in o življenju z virusom v prihodnje
Novi koronavirus se je nepričakovano in hitro razširil po svetu. Še hitreje pa se o njem širijo teorije zarote. Najmočnejše orožje proti netočnim informacijam so dokazi in dejstva, ki izhajajo iz znanstvenih raziskav. Podatke o novem koronavirusu smo v Sloveniji pridobili z Nacionalno raziskavo covid-19. V oddaji Ultrazvok je z nami vodja raziskave in odgovorni raziskovalec klinični mikrobiolog prof. dr. Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.
Izsledek študije, da je v Sloveniji v stik z virusom prišlo le 3 odstotke prebivalcev, hkrati pomeni tudi, da se jih 97 odstotkov z virusom še ni srečalo. Ravnali smo odgovorno in našega zdravstvenega sistema nismo preobremenmili, izpostavlja strokovnjak. “Ljudje so pričakovali, da bomo na osnovi raziskave lahko ocenili, kakšna je smrtnost koronavirusne bolezni. To ni bil namen raziskave, zato kakršnokoli sklepanje tudi ne bi bilo znanstveno.”
O izvoru novega koronavirusa krožijo različne teorije – bolj ali manj verjetne, bolj ali manj znanstvene. Nekatere padejo na plodna tla. Najbolj opazna teorija je ta, da virus ni naravnega izvora, ampak je nastal in ušel iz laboratorija. Prof. Poljak poudarja, da kot zdravnik in znanstvenik teorijam zarote ne verjame. “Vprašanje je, kako in kdaj je SARS-COV 2 prišel v človeško populacijo. Teorija, ki je v tem trenutku najbolj veljavna, pravi, da so primarni gostitelji virusa netopirji. Najmanj verjetna je teorija, da gre za umetno ustvarjen virus, da gre torej za virus, ki je ušel iz laboratorija. Za zdaj o tem ni nobenih dokazov.”
892 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Vodja nacionalne raziskave covid-19 klinični mikrobiolog Mario Poljak o izsledkih raziskave, ukrepih in o življenju z virusom v prihodnje
Novi koronavirus se je nepričakovano in hitro razširil po svetu. Še hitreje pa se o njem širijo teorije zarote. Najmočnejše orožje proti netočnim informacijam so dokazi in dejstva, ki izhajajo iz znanstvenih raziskav. Podatke o novem koronavirusu smo v Sloveniji pridobili z Nacionalno raziskavo covid-19. V oddaji Ultrazvok je z nami vodja raziskave in odgovorni raziskovalec klinični mikrobiolog prof. dr. Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.
Izsledek študije, da je v Sloveniji v stik z virusom prišlo le 3 odstotke prebivalcev, hkrati pomeni tudi, da se jih 97 odstotkov z virusom še ni srečalo. Ravnali smo odgovorno in našega zdravstvenega sistema nismo preobremenmili, izpostavlja strokovnjak. “Ljudje so pričakovali, da bomo na osnovi raziskave lahko ocenili, kakšna je smrtnost koronavirusne bolezni. To ni bil namen raziskave, zato kakršnokoli sklepanje tudi ne bi bilo znanstveno.”
O izvoru novega koronavirusa krožijo različne teorije – bolj ali manj verjetne, bolj ali manj znanstvene. Nekatere padejo na plodna tla. Najbolj opazna teorija je ta, da virus ni naravnega izvora, ampak je nastal in ušel iz laboratorija. Prof. Poljak poudarja, da kot zdravnik in znanstvenik teorijam zarote ne verjame. “Vprašanje je, kako in kdaj je SARS-COV 2 prišel v človeško populacijo. Teorija, ki je v tem trenutku najbolj veljavna, pravi, da so primarni gostitelji virusa netopirji. Najmanj verjetna je teorija, da gre za umetno ustvarjen virus, da gre torej za virus, ki je ušel iz laboratorija. Za zdaj o tem ni nobenih dokazov.”
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo
Strokovnjaki ocenjujejo, da le okoli pet odstotkov našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti
Kakšna naj bo higiena pokončne drže?
Neveljaven email naslov