Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nevrologinja: Krivci za MS so geni, okužbe, kajenje, pomanjkanje vitamina D

02.06.2022


Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 3500 ljudi z multiplo sklerozo, kar nas uvršča med države z visokim številom bolnic in bolnikov

Ko je nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, ki v kliničnem centru v Mariboru vodi Kliniko za nevrologijo, začela svojo poklicno pot, še ni bilo na voljo zdravil za zdravljenje multiple skleroze. Danes pa že s številnimi obvladujemo bolezenske procese, ki jih sproži, in z njimi lajšamo težave bolnic in bolnikov. Zgodbe, o katerih zdaj pripoveduje dr. Tanja Hojs Fabjan, so zato lahko tudi pozitivne in optimistične.

Multipla skleroza je kronična avtoimunska in nevrodegenerativna bolezen osrednjega živčnega sistema. Zaznamujeta jo dva procesa: vnetje in propadanje živčnih celic v možganih in hrbtenjači. Multipla skleroza najpogosteje prizadene ženske med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Za boljše obvladovanje multiple skleroze sta ključnega pomena zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Spremembe, ki jih multipla skleroza povzroči na možganskem tkivu, je mogoče videti in spremljati s slikanjem z magnetno resonanco. Zdravnikom je v zadnjih letih na voljo široka paleta zdravil, s katerimi multiplo sklerozo lahko upočasnijo.

Posnetek novinarske konference in okrogle mize ob svetovnem dnevu multiple skleroze


Ultrazvok

891 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Nevrologinja: Krivci za MS so geni, okužbe, kajenje, pomanjkanje vitamina D

02.06.2022


Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 3500 ljudi z multiplo sklerozo, kar nas uvršča med države z visokim številom bolnic in bolnikov

Ko je nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, ki v kliničnem centru v Mariboru vodi Kliniko za nevrologijo, začela svojo poklicno pot, še ni bilo na voljo zdravil za zdravljenje multiple skleroze. Danes pa že s številnimi obvladujemo bolezenske procese, ki jih sproži, in z njimi lajšamo težave bolnic in bolnikov. Zgodbe, o katerih zdaj pripoveduje dr. Tanja Hojs Fabjan, so zato lahko tudi pozitivne in optimistične.

Multipla skleroza je kronična avtoimunska in nevrodegenerativna bolezen osrednjega živčnega sistema. Zaznamujeta jo dva procesa: vnetje in propadanje živčnih celic v možganih in hrbtenjači. Multipla skleroza najpogosteje prizadene ženske med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Za boljše obvladovanje multiple skleroze sta ključnega pomena zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Spremembe, ki jih multipla skleroza povzroči na možganskem tkivu, je mogoče videti in spremljati s slikanjem z magnetno resonanco. Zdravnikom je v zadnjih letih na voljo široka paleta zdravil, s katerimi multiplo sklerozo lahko upočasnijo.

Posnetek novinarske konference in okrogle mize ob svetovnem dnevu multiple skleroze


10.04.2024

Dr. Pokorn: Ali bo meningokok povzročil težave, se pokaže v dveh tednih

Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki


03.04.2024

Kronično vnetje nosu in sinusov - nova študija

Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena


27.03.2024

V ambulante že prihajajo pacienti z diagnozami, ki jih je postavil ChatGPT

Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?


20.03.2024

Zakaj skotopičnega sindroma ali sindroma Irlen (še) ni na seznamu motenj

Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna


13.03.2024

Nefrolog Škoberne: Za zdravje ledvic je najpomembnejša telesna aktivnost

Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri


07.03.2024

Asertivnost: Ali se znate postaviti zase?

Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.


28.02.2024

Novost: Čopasta zobna ščetka proti kariesu in parodontozi

V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi


21.02.2024

Strupeni bisfenol A zaužijemo s hrano in pijačo, prehaja tudi preko kože

Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi


15.02.2024

Osebna izkušnja: Imam tri hude diagnoze, vendar te nimajo mene!

Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate


08.02.2024

Kako do mineralov, če izključimo meso

Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija


31.01.2024

Prof. Campo: Razvozlali smo genski zapis najpogostejše levkemije

»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu


24.01.2024

Delo vse bolj ruši naše zasebno življenje

Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?


10.01.2024

Dr. Tomažič: Kako nevaren je covid po štirih letih

Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay


03.01.2024

Nefrolog Škoberne: Nočno uriniranje je lahko znak za težave z ledvicami

Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.


28.12.2023

Dr. Jurij Hanžel je spisal najboljši letošnji medicinski doktorat

Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili


20.12.2023

Dr. Borut Jug: »Paradoks holesterola« še ni dokazan

Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo


13.12.2023

Vedno več mladih odraslih ima degenerativne deformacije hrbtenice

Strokovnjaki ocenjujejo, da le okoli pet odstotkov našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti


06.12.2023

Slaba drža povezana tudi s težkim čustvovanjem in anksioznostjo

Kakšna naj bo higiena pokončne drže?


29.11.2023

Do dolgoživosti s presaditvijo matičnih celic

Ko govorimo o tem, da bi radi podaljšali mladost in živeli dlje, imamo v mislih starost brez bolezni in zdravstvenih težav. »Moja raziskovalna skupina že dalj časa preučuje, kako bi zdravo obdobje starosti podaljšali s presaditvijo mladih krvotvornih matičnih celic,« pravi prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino. V Ultrazvoku bo pojasnil, kako bi s pomočjo imunskega sistema, ki vznikne prav iz krvotvornih celic, zaustavili čas in pridobili nekaj zdravih let življenja. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NationalCancerInstitute


Stran 1 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov