Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
893 epizod
893 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Pred nami so hladni meseci, ki na preizkušnjo postavijo naš imunski sistem. Ta se mora upreti virusom prehlada in gripe ter povzročiteljem pljučnic, ki so v tem obdobju pogostejše. Še posebej zahrbtne so tako imenovane atipične pljučnice. Ker so njihovi znaki in simptomi velikokrat neznačilni in prikriti obstaja nevarnost, da odlašamo z obiskom pri zdravniku. Podrobneje v oddaji Ultrazvok mag. Janja Blatnik iz Splošne bolnišnice Celje. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Hey Paul Studios/ Flickr, cc
Nerazumevanje bolezni in številni miti o raku dojk vodijo do stigme, ki je včasih lahko celo hujša od bolezni same. Vedno več žensk si zato vsak oktober pripne rožnato pentljo in o svoji izkušnji z rakom spregovori na glas. Na nedavni okrogli mizi sta pred polno predavalnico Biotehniške fakultete v Ljubljani o svojem boju pripovedovali novinarka in ambasadorka Združenja Europa Donna Barbra Drnač in prostovoljka Društva onkoloških bolnikov Jožica Mestnik. Z medicinskega vidika pa so rak dojk osvetlili prof. dr. Janja Ocvirk in Maja Ebert Moltara z Onkološkega inštituta ter prof. dr. Jože Pižem z Medicinske fakultete v Ljubljani. Poudarke z okrogle mize je zbral Iztok Konc. Foto: _e.t./ Flickr, cc
Ljudsko izročilo že od nekdaj prisega na dobrodejne učinke zdravilnih rastlin. Znanje o njihovi moči se prenaša iz roda v rod, znan slovenski pregovor pa pravi: »Za vsako bolezen rož'ca rase.«. Z napredkom znanosti se zdravilne rastline vse bolj uveljavljajo tudi v uradni medicini. Pred sezono prehladnih obolenj in gripe izpostavimo znane zdravilne učinke ameriškega slamnika, žajblja in sleza, ki krepijo imunski sistem in blažijo obolenja dihal. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Virginia (Ginny) Sanderson/ Flickr, cc
Pravzaprav je nenavadno, da se parodontoza ne pojavi pri vseh ljudeh, pravi doc. dr. Rok Gašperšič s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani. Ocena strokovnjakov namreč je, da ima vsaj enega od znakov parodontalne bolezni več kot 90 odstotkov ljudi. Na srečo pa huda oblika obolenja prizadene le do 15 odstotkov prebivalcev. In kakšni so znaki? Krvavenje ob ščetkanju in nitkanju zob, otekanje dlesni, slab zadah in majavost zob. Podrobneje o parodontalni bolezni v tokratni oddaji Ultrazvok. Z dr. Rokom Gašperšičem se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Onetimeuseaccount/ WikimediaCommons, cc
V tokratni oddaji Ultrazvok ne bomo govorili o cepljenju, čeprav bomo zaključili prav z njim. Osrednja tema bo sepsa. To je nevarno stanje, pri katerem mikroorganizmi vdrejo v kri in lahko ogrozijo bolnikovo življenje. Potrebna je hitra zdravniška pomoč z intenzivnim zdravljenjem. Ker sepsa še zdaleč ni redka, si zasluži našo pozornost. Iztok Konc se je pogovarjal s prof. dr. Matjažem Jerebom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Bill McChesney, Flickr, cc
Ko se ženske v Sloveniji odločajo o kontracepciji, največkrat izberejo hormonske tabletke in kondome. Za ti dve zaščiti se odloči šestdeset odstotkov žensk. Na izbiro vpliva več dejavnikov; in sicer učinkovitost, varnost in dostopnost kontracepcijske metode. Deset odstotkov žensk pri nas pa se odloči za maternični vložek. Ta omogoča učinkovito večletno zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo, pravi ginekologinja prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Podrobneje o materničnem vložku – ali natančneje o sodobnih intrauterinih kontracepcijskih sistemih – v tokratni oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Sarah Mirk/ Flickr, cc
Sodobna biološka zdravila so že marsikateremu bolniku rešila življenje. Kot zelo učinkovita so se izkazala zlasti na dveh področjih: pri zdravljenju nekaterih rakavih obolenj in avtoimunskih bolezni. Terapija z biološkimi zdravili je varna in ima manj stranskih učinkov, vendar je draga in zato manj dostopna. Rešitev je v tako imenovanih podobnih bioloških zdravilih, ki nastajajo tudi s slovenskim znanjem. Več dr. Dominik Gaser iz Lekove Biofarmacevtike v Mengšu, prof. dr. Tanja Čufer s Klinike Golnik in prof. dr. Tomaž Lunder z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Za oddajo Ultrazvok se je z njimi pogovarjal Iztok Konc. Foto: University of Michigan School for Environment and Sustainability Follow/ Flickr, cc
Včasih so strogo brezglutensko dieto upoštevali zgolj bolniki s celiakijo, saj so na to beljakovino v žitih preobčutljivi. Zdaj pa izdelke z oznako »brez glutena« kupujejo tudi ljudje, ki nimajo zdravstvenih težav. Ali lahko tovrstna prehrana res izboljša naše počutje in zdravje? Kako trdni so dokazi proti glutenu? Kaj o njegovem škodljivem vplivu na možgane pravijo študije? Nekatera novejša spoznanja o glutenu bo v oddaji Ultrazvok pojasnil doc. dr. Jernej Dolinšek s Klinike za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Nupur Dasgupta/ Flickr, cc
Klopni meningoencefalitis je bolezen, ki pri kar tretjini bolnikov pusti dolgoročne posledice. Pogosti so glavoboli, zmanjšana je sposobnost koncentracije, ostane slabša gibljivost in ohromelost. Po razširjenosti klopnega meningoencefalitisa sodi Slovenija med najbolj ogrožena področja v Evropi. Že več let je največ obolelih na Koroškem in Gorenjskem. O tem, kakšno je stanje letos, pa v tokratni oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je pred mikrofon povabil doc. dr. Ireno Grmek Košnik z Območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Kranju in prof. dr. Franca Strleta s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Fairfax County/ Flickr, cc
V Sloveniji živi 16 vrst klopov. Najbolj razširjeni so gozdni klopi, ki v podrasti prežijo na svoje gostitelje. »Gre za najnevarnejšo zver v slovenskih gozdovih,« pravi dr. Franc Strle z Infekcijske klinike v Ljubljani. Mnogi klopi prenašajo viruse in bakterije, ki lahko pri človeku povzročijo hude zdravstvene težave. Najpogostejša je lymska borelioza, za katero je letos zbolelo že veliko ljudi. Nevarnost pa še ni minila, saj so klopi v naravi aktivni vse do prve zmrzali. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok infektolog akad. prof. dr. Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in biolog dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Lennart Tange/ flickr, cc
Alergijski kontaktni dermatitis – poznamo ga kot ekcem – se največkrat pojavi na koži obraza in rok. Doleti nas lahko povsem nepričakovano, saj se reakcija pojavi ob stiku s kovinami in kemikalijami, ki same po sebi niso škodljive in drugim ljudem ne povzročajo nobenih težav. Katere snovi najpogosteje povzročijo alergijski kontaktni dermatitis? Kakšni so značilni znaki in simptomi? Kako zdravniki postavijo diagnozo in kakšno je zdravljenje? Na ta in druga vprašanja v oddaji Ultrazvok odgovarja dermatolog prof. dr. Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Care_SMC/ Flickr, cc
Nedavni članek skupine britanskih znanstvenikov v ugledni medicinski reviji The BMJ (prej The British medical journal) je v strokovnih krogih in tudi v širši javnosti dvignil veliko prahu. V prispevku namreč avtorji opozarjajo, da je nasvet, naj predpisane antibiotike pojemo do konca, napačen in ni v zadostni meri podkrepljen z dokazi. Ugotovili so tudi, da je krajši čas zdravljenja z antibiotiki lahko enako učinkovit. Po njihovem je omejevanje nepotrebne uporabe antibiotikov ključno za zmanjšanje bakterijske odpornosti. O odmevnem članku in vprašanjih, ki jih odpira, smo se za oddajo Ultrazvok pogovarjali z infektologinjo prof. dr. Bojano Beović s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in s klinično mikrobiologinjo prof. dr. Katjo Seme z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: samantha celera/ Flickr, cc
Nezmožnost normalnega gibanja spodnjega dela noge, gležnja in stopala ter otekanje in bolečina so prepoznavni znaki poškodovane Ahilove tetive. Dobro jih poznajo tako profesionalni športniki kot rekreativci. Terapija je odvisna od stopnje poškodbe; velikokrat pomagata že mirovanje in počitek. Prof. dr. Andrej Čretnik, specialist kirurg in travmatolog z Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, svetuje aktiven počitek. Podrobneje ga bo predstavil v tokratni oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Charli Lopez/ Flickr, cc
Na spletni strani Zavoda za transfuzijsko medicino lahko dnevno spremljamo stanje zalog krvi v Sloveniji. Trenutno se kritični količini najhitreje približujejo zaloge krvne skupine A pozitivna in 0 (nič) negativna. Krvodajalke in krvodajalce s tema dvema krvnima skupinama zato še posebej vabijo na odvzemna mesta. Kri je dragocena tekočina. Brez nje ni kirurgije, intenzivne nege, anestezije in drugih vej sodobne medicine. Za oddajo Ultrazvok se je Iztok Konc pogovarjal z zdravnikom Primožem Poženelom z Zavoda za transfuzijsko medicino. Specialist opozarja, da umetna kri ne more nadomestiti krvi krvodajalk in krvodajalcev. Prisluhnite. Foto: Lotte Klaver/ Flickr, cc
Pogovor o spolnosti naj bo odkrit, korekten in spoštljiv, poudarja zdravnica Evita Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Obdobje čebelic in štorkelj je mimo,« dodaja z nasmehom. V oddaji Ultrazvok sta zato z Iztokom Koncem odprto spregovorila o spolnosti po šestdesetem letu, o kondomih in testiranju, o spolno prenosljivih okužbah in tudi o tem, kako naj se o spolnosti pogovorimo z mladimi. Prisluhnite. Foto: Maria Morri/ Flickr, cc
»Veliki večini bolnikov z luskavico se stanje kože poleti prehodno izboljša,« pravi dermatolog prof. dr. Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Vendar pa jim zdravnik svetuje previdnost pri izpostavljanju sončnim žarkom, saj so raziskave pokazale na večjo ogroženost za kožnega raka. Več o luskavici v tokratni oddaji Ultrazvok. Dr. Lunder bo Iztoku Koncu med drugim odgovoril tudi na vprašanje, kako učinkovito je zdravljenje luskavice z biološkimi zdravili. Vabljeni k poslušanju. Foto: Blondinrikard Fröberg/ Flickr, cc
V Sloveniji je letos za mišjo mrzlico zbolelo že več kot 50 ljudi. Največ bolnikov je iz mariborske, novomeške in ljubljanske zdravstvene regije. Bolezen povzročajo virusi, ki jih prenašajo gozdne voluharice, miši in drugi mali glodavci. Okužba lahko poteka blago, celo povsem brez težav, ali pa se izrazi s hudo okvaro ledvic in krvavitvami, ki se lahko končajo s smrtnim izidom. Več o mišji mrzlici, s poudarkom na varovalnih ukrepih, pa v oddaji Ultrazvok akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Doktorica Avšič Županc je pred desetletji odkrila enega od povzročiteljev mišje mrzlice in ga poimenovala virus Dobráva. Oddajo Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: Jeffrey montes/ Flickr, cc
Kalcij in magnezij, železo, cink pa kalij in natrij. Biotehnologinja in triatlonka asist. dr. Urška Bukovnik bo v oddaji Ultrazvok potrdila, da so ti minerali še posebej pomembni za telo vsakega profesionalnega športnika in rekreativca. In zakaj? Kadar se namreč več gibamo in če je zraven še enolična prehrana, hitro pride do pomanjkanja nekaterih ključnih hranilnih snovi. Kakšna naj bo torej športna prehrana? V oddaji Ultrazvok dr. Urška Bukovnik in Iztok Konc. Foto: Ian Britton/ Flickr, cc
»Zagorela polt ne simbolizira zdravja in vitalnosti, ampak predstavlja poškodbo kože, ki napoveduje njeno prezgodnje staranje in povečano možnost za nastanek rakavih obolenj.« S tem opozorilom so pri Inštitutu za kozmetiko pokazali na škodljive posledice sončenja in prekomernega izpostavljanja ultravijoličnim žarkom. O poškodbah kože, ustrezni zaščiti in negi bo v oddaji Ultrazvok svetovala magistrica kozmetike in predavateljica na Visoki šoli za storitve Petra Keršmánc. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Emma Cragg/ Flickr, cc
Letos iz številnih evropskih držav poročajo o povečanem številu okužb z virusom hepatitisa A. Le ta povzroča vnetje jeter, ki se lahko kaže z utrujenostjo, slabim počutjem, bolečinami pod desnim rebrnim lokom in močno zlatenico. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato potnikom svetujejo, naj na poti skrbijo za ustrezno higieno in upoštevajo pravila varnega uživanja hrane. Proti hepatitisu A pa priporočajo tudi cepljenje, ki je najučinkovitejša zaščita. Več v oddaji Ultrazvok s specialistko javnega zdravja mag. Evo Grilc. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Magnus Franklin/ Flickr, cc
Neveljaven email naslov