Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V pogovorni oddaji V sredo so se o pravkar končani sezoni Formule 1 in njeni prihodnosti pogovarjali televizijski in radijski reporterji kraljevega razreda motošporta
V pogovorni oddaji V sredo na Valu 202 so se o pravkar končani sezoni formule 1 in o prihodnosti tega elitnega avtomobilističnega športa pogovarjali nekdanja televizijska komentatorja Miran Ališič in Niko Mihelič ter radijska reporterja Aljaž Golčer in Igor Tominec.
Dokaj enotno mnenje sogovornikov je bilo, da je letos Sebastian Vettel zapravil svetovno prvenstvo v Ferrarijevem dirkalniku, ki je bil vsaj enako dober, če ne boljši od Mercedesa Lewisa Hamiltona. Hamilton je dirkal v življenjski formi in bo lahko v naslednjih dveh letih ogrozil rekorde Michaela Schumacherja, ki se zdi še vedno precej oddaljen v naslovih prvaka (7:5) in zmagah (91:73). Osnovni pogoj, da Hamiltonu uspe v lovu na rekorde pa je, da bo Mercedesov dirkalnik ohranil trenutno konkurenčnost. Če se bo to zgodilo, tudi Hamiltonu ne bo zmanjkalo motiva.
Sicer pa je večji del oddaje potekal s pogledom v prihodnost. Trenutno Formula 1 letno ustvarja 1,5 milijarde prihodkov, od česar slaba polovica ostane lastnikom komercialnih pravic. Vsaj desetletje bi ob idealnem scenariju trajalo, da bi se korporaciji Liberty Media vložek v ta šport izplačal, preden bi se začel ustvarjati tudi kakšen dobiček, toda Miran Ališič, ki je vedno odlično informiran, pravi, da se vizije trenutnih lastnikov morda sploh ne bodo udejanile.
»Američani so prezrli dejstvo, da se z moštvi nihče več ne bo mogel pogajati na način, kot se je Bernie Ecclestone. Moštva si želijo večji del kolača. Danes dobijo polovico, želijo pa si 70 ali 75 odstotkov. Tudi dirkališča iz različnih razlogov ne želijo več plačevati tako visokih pristojbin, poleg tega se zmanjšuje televizijsko občinstvo. Torej gre trend v smeri vedno manjših prilivov za Liberty Media in mislim, da se v ozadju že dogaja nekaj – namreč da bi se ti Američani radi tega športa čim prej znebili, morda še pred letom 2021.«
– Miran Ališič
Nika Miheliča moti, da svetovnega prvenstva v Formuli 1 ne prireja krovna športna organizacija, v tem primeru Mednarodna avtomobilistična zveza FIA. Vsa politika tekmovanja se kroji na relaciji lastniki komercialnih pravic – moštva. Zato se ne more enostavno sprejeti tehničnih pravil, ki bi formulo 1 naredila zanimivejšo.
»Osebno mislim, da bi bilo treba tehnične predpise zasnovati tako, da bo moštva med sabo postala konkurenčna. Da bi dejansko videli dirkanje in prehitevanja. Kar sama se ponuja primerjava z motociklizmom. Tam lahko nova tovarna, denimo Suzuki, kmalu po vstopu v prvenstvo že trka na vrata zmagovanja. V Formuli 1 pa najmočnejši krčevito ščitijo svoje interese. BMW in Toyota sta z velikimi cilji vstopila v Formulo 1, pa se je za oba zgodba končala precej klavrno. Zdaj se vse vrti okrog treh, štirih proizvajalcev. Potrebujemo predpise, ki bi prvenstvo naredili izenačeno, nepredvidljivo. Že danes lahko rečemo za naslednje leto, da se bodo za naslov prvaka borili Hamilton z Mercedesom, Vettel s Ferrarijem in Verstappen z Red Bullom.«
– Niko Mihelič
Aljaž Golčer, ki o dirkah poroča na Valu 202, je dodal, da bi v ta krog dodal še novega dirkača Ferrarija Charlesa Leclerca, sicer pa je manj kritičen do ameriških lastnikov in meni, da je vizija razmeroma dobro zasnovana.
»Mislim, da so naredili dobro vodstveno strukturo. Šef formule 1 Chase Carey je nastavil Seana Bratchesa za marketinškega direktorja, Rossa Brawna pa za tehničnega direktorja formule 1. Zdi se, da je vendarle stvar dolgoročno zastavljena. Skušajo preseliti šport na digitalne platforme in ga približati mlajšemu občinstvu, kar se v obdobju Bernieja Ecclestona ni dogajalo. Šele od leta 2021 naprej se bo videlo, kaj so dejansko dosegli s tem, ko so vajeti sprememb položili v roke Rossu Brawnu. Formula 1 naj bi postala bolj tekmovalna, mislim pa tudi, da bo športu koristila amerikanizacija – brez negativnega prizvoka.«
– Aljaž Golčer
Pred letom 2021 večjih sprememb v razmerju moči ni pričakovati, saj bodo do takrat veljala trenutna tehnična pravila z rahlimi modifikacijami. Le v koledarju dirk bodo spremembe že pred tem, ne sicer naslednje leto, pač pa v 2020, ko se zanesljivo pridružuje Velika nagrada Vietnama na ulicah Hanoia in morda tudi ulična dirka v Miamiju. Nekaj manj možnosti imata Zandvoort na Nizozemskem in danska prestolnica Koebenhavn.
V pogovorni oddaji V sredo so se o pravkar končani sezoni Formule 1 in njeni prihodnosti pogovarjali televizijski in radijski reporterji kraljevega razreda motošporta
V pogovorni oddaji V sredo na Valu 202 so se o pravkar končani sezoni formule 1 in o prihodnosti tega elitnega avtomobilističnega športa pogovarjali nekdanja televizijska komentatorja Miran Ališič in Niko Mihelič ter radijska reporterja Aljaž Golčer in Igor Tominec.
Dokaj enotno mnenje sogovornikov je bilo, da je letos Sebastian Vettel zapravil svetovno prvenstvo v Ferrarijevem dirkalniku, ki je bil vsaj enako dober, če ne boljši od Mercedesa Lewisa Hamiltona. Hamilton je dirkal v življenjski formi in bo lahko v naslednjih dveh letih ogrozil rekorde Michaela Schumacherja, ki se zdi še vedno precej oddaljen v naslovih prvaka (7:5) in zmagah (91:73). Osnovni pogoj, da Hamiltonu uspe v lovu na rekorde pa je, da bo Mercedesov dirkalnik ohranil trenutno konkurenčnost. Če se bo to zgodilo, tudi Hamiltonu ne bo zmanjkalo motiva.
Sicer pa je večji del oddaje potekal s pogledom v prihodnost. Trenutno Formula 1 letno ustvarja 1,5 milijarde prihodkov, od česar slaba polovica ostane lastnikom komercialnih pravic. Vsaj desetletje bi ob idealnem scenariju trajalo, da bi se korporaciji Liberty Media vložek v ta šport izplačal, preden bi se začel ustvarjati tudi kakšen dobiček, toda Miran Ališič, ki je vedno odlično informiran, pravi, da se vizije trenutnih lastnikov morda sploh ne bodo udejanile.
»Američani so prezrli dejstvo, da se z moštvi nihče več ne bo mogel pogajati na način, kot se je Bernie Ecclestone. Moštva si želijo večji del kolača. Danes dobijo polovico, želijo pa si 70 ali 75 odstotkov. Tudi dirkališča iz različnih razlogov ne želijo več plačevati tako visokih pristojbin, poleg tega se zmanjšuje televizijsko občinstvo. Torej gre trend v smeri vedno manjših prilivov za Liberty Media in mislim, da se v ozadju že dogaja nekaj – namreč da bi se ti Američani radi tega športa čim prej znebili, morda še pred letom 2021.«
– Miran Ališič
Nika Miheliča moti, da svetovnega prvenstva v Formuli 1 ne prireja krovna športna organizacija, v tem primeru Mednarodna avtomobilistična zveza FIA. Vsa politika tekmovanja se kroji na relaciji lastniki komercialnih pravic – moštva. Zato se ne more enostavno sprejeti tehničnih pravil, ki bi formulo 1 naredila zanimivejšo.
»Osebno mislim, da bi bilo treba tehnične predpise zasnovati tako, da bo moštva med sabo postala konkurenčna. Da bi dejansko videli dirkanje in prehitevanja. Kar sama se ponuja primerjava z motociklizmom. Tam lahko nova tovarna, denimo Suzuki, kmalu po vstopu v prvenstvo že trka na vrata zmagovanja. V Formuli 1 pa najmočnejši krčevito ščitijo svoje interese. BMW in Toyota sta z velikimi cilji vstopila v Formulo 1, pa se je za oba zgodba končala precej klavrno. Zdaj se vse vrti okrog treh, štirih proizvajalcev. Potrebujemo predpise, ki bi prvenstvo naredili izenačeno, nepredvidljivo. Že danes lahko rečemo za naslednje leto, da se bodo za naslov prvaka borili Hamilton z Mercedesom, Vettel s Ferrarijem in Verstappen z Red Bullom.«
– Niko Mihelič
Aljaž Golčer, ki o dirkah poroča na Valu 202, je dodal, da bi v ta krog dodal še novega dirkača Ferrarija Charlesa Leclerca, sicer pa je manj kritičen do ameriških lastnikov in meni, da je vizija razmeroma dobro zasnovana.
»Mislim, da so naredili dobro vodstveno strukturo. Šef formule 1 Chase Carey je nastavil Seana Bratchesa za marketinškega direktorja, Rossa Brawna pa za tehničnega direktorja formule 1. Zdi se, da je vendarle stvar dolgoročno zastavljena. Skušajo preseliti šport na digitalne platforme in ga približati mlajšemu občinstvu, kar se v obdobju Bernieja Ecclestona ni dogajalo. Šele od leta 2021 naprej se bo videlo, kaj so dejansko dosegli s tem, ko so vajeti sprememb položili v roke Rossu Brawnu. Formula 1 naj bi postala bolj tekmovalna, mislim pa tudi, da bo športu koristila amerikanizacija – brez negativnega prizvoka.«
– Aljaž Golčer
Pred letom 2021 večjih sprememb v razmerju moči ni pričakovati, saj bodo do takrat veljala trenutna tehnična pravila z rahlimi modifikacijami. Le v koledarju dirk bodo spremembe že pred tem, ne sicer naslednje leto, pač pa v 2020, ko se zanesljivo pridružuje Velika nagrada Vietnama na ulicah Hanoia in morda tudi ulična dirka v Miamiju. Nekaj manj možnosti imata Zandvoort na Nizozemskem in danska prestolnica Koebenhavn.
Zvečer bomo ponudili epizodo podkasta Tour 202 z ameriškim kolesarjem Seppom Kussom, ki je po zaslugi radijskega novinarja Igorja Tominca, Tonija Grudna z Multimedijskega centra RTV Slovenija in zgodovinarja Mihe Šimca spoznal svoje slovenske korenine. Navdušen je nad njimi in se z veseljem spominja obiska Slovenije in pohoda na Triglav iz otroških dni. Kolesar nizozemske ekipe Visma je v pogovoru še dodal, da je vselej rad pomagal Primožu Rogliču, ko je bil ta v igri za zmago na največjih dirkah.
Slovenski hokejski reprezentanci se je na pripravah za svetovno prvenstvo v Bolzanu po opravljenih klubskih obveznostih pridružil tudi Edo Terglav. Nekdaj odlični igralec, ki je močan pečat kot igralec in trener pustil v francoskem prvenstvu, je zdaj selektor Slovenije. Osrednji letošnji cilj ekipe je vrnitev med elito svetovnega hokeja.
Pri enaintridesetih letih je svojo športno pot sklenil najuspešnejši slovenski smučarski skakalec. Peter Prevc je v svoji karieri osvojil veliki kristalni globus, zlatega orla in dvanajst kolajn z velikih tekmovanj. V petnajstih sezonah na najvišji ravni je doživel veliko zanimivih zgodb in tudi razočaranj. Zanj je bil nesrečen razplet svetovnega pokala leta 2015, a je bilo toliko večje veselje leto pozneje, ko je osvojil kristalni globus. Ob njegovih razmislekih o karieri in življenju v oddaji ujamete še spomina na svetovni rekord v Vikersundu, ko je prvi dosegel magično mejo 250 metrov, in na zmago na novoletni turneji.
Sredin večer namenjamo nogometu. Gost najnovejše epizode podkasta Žoga je okrogla je bil nekdanji kapetan slovenske reprezentance Tonči Žlogar, ki je pred mesecem dni zasedel trenerski stolček pri Muri. Ta se v letošnji sezoni bojuje za obstanek, Žlogar pa je v pogovoru z valovskimi športnimi novinarji omenil trdno obrambo (ekipa je dobila pet golov v šestih tekmah) in premajhno učinkovitost v napadu ter dodal, da sta zanj pomembni iskrenost in neposrednost igralcev. Ob domačem nogometu je debata tekla tudi o slovenski reprezentanci, ki se pripravlja na junijsko evropsko prvenstvo v Nemčiji. Ta mesec Slovenijo čakata dve prijateljski tekmi, prva že jutri na Malti, nato pa bo 26. v Stožicah gostila Portugalsko s prvim zvezdnikom Cristianom Ronaldom.
V tokratni oddaji ponujamo najnovejšo epizodo kolesarskega podkasta Tour 202, v kateri se sogovorniki posvetijo začetku sezone obeh slovenskih zvezdnikov. Tadej Pogačar je v svojem prvem nastopu prikazal vso svojo moč, medtem ko se Primož Roglič še ni povsem uigral s svojo novo ekipo. O tem, koliko dela še čaka moštvo priljubljenega Rogliča, so se pogovarjali valovski reporter Luka Dolar, športni novinar Televizije Slovenija David Črmelj in voditelj Luka Petrič.
V oddaji V sredo ponujamo najnovejšo epizodo podkasta Žoga je okrogla, v kateri je gost Matej Poplatnik. Za nogometašem je zanimiva kariera, ki ga je vodila od Škotske do Indije, pri 31. letih se mu je izpolnila tudi velika želja, da je zaigral za slovensko reprezentanco. Z Matejem Poplatnikom so govorili valovska novinarja Boštjan Janežič in Marko Cirman ter voditelj Luka Petrič.
V oddaji gostimo nekdanjega kapetana slovenske hokejske reprezentance Andreja Tavžlja, ki je v ponedeljek naznanil konec svoje športne poti. V svoji karieri je Tržičan igral za oba največja slovenska kluba, Olimpijo in Jesenice, bil je tudi član slovenske reprezentance, ki se je uvrstila na zimske olimpijske igre.
Na Češkem te dni poteka svetovno biatlonsko prvenstvo. Naš najboljši tekmovalec Jakov Fak je na tem prizorišču leta 2013 osvojil bron v sprintu, skupaj pa dosegel dve od svojih osmih posamičnih zmag. Zakaj ima najboljši slovenski biatlonec poseben odnos do Češke, kaj je v biatlonu ključno za uspeh in kako biatlonci preživljajo prosti čas med vrhuncem sezone?
Smučarski skakalec Peter Prevc je na novinarski konferenci sporočil, da končuje svojo kariero. Eden najuspešnejših športnikov v zgodovini Slovenije, ki je v smučarskih skokih osvojil veliki kristalni globus, medalje na največjih tekmovanjih, kot tudi zlatega orla za zmago na prestižni novoletni turneji, bo zadnjič nastopil na zaključku sezone pred domačimi gledalci v Planici.
Po zadnji domači tekmi letošnje sezone lige prvakov v odbojki gostimo trenerja in igralce ljubljanskega ACH Volleyja, ki se jim bo pridružil tudi slovenski reprezentant v dresu Trentina Jan Kozamernik.
V oddaji ponujamo epizodo kolesarskega podkasta Tour 202 o Tadeju Pogačarju, ki ga je Društvo športnih novinarjev Slovenije izbralo za športnika leta 2023. Prvi kolesar sveta ima za prihajajočo sezono povsem nov načrt. Nastopil bo na dveh tritedenskih dirkah, po Franciji in Italiji, ter skušal ponoviti dosežek Marca Pantanija, ki je zadnji osvojil obe dirki v istem letu. O tem, za kako zahteven dosežek gre, razpredata Igor Tominec in Luka Petrič, slišali pa boste tudi Primoža Rogliča, ki se z radostjo spominja vrhuncev letošnje kolesarske sezone.
V večeru ponujamo utrinke in pogovore z nagrajenci včerajšnje slavnostne prireditve v Cankarjevem domu v Ljubljani, ki je bila namenjena najboljšim slovenskim športnikom in športnicam.
Najboljše teniške reprezentance sveta se v Sevilli merijo na finalnem turnirju. Slovenke so v prvem dvoboju, po zmagah Kaje Juvan in Tamare Zidanšek, z 2:1 premagale lanske finalistke Avstralke. Gostimo najboljši slovenski igralki zadnjega obdobja.
Nova tekma, nova zmaga za slovensko reprezentanco. Jeseni ostaja stoodstotna in še vedno vodi v svoji skupini. V Belfastu je naredila še en velik korak proti evropskemu prvenstvu, za dokončno uvrstitev potrebuje zmago na Danskem ali pa točko v zadnjem krogu doma proti Kazahstanu.
Izjemno leto za slovensko kolesarstvo se je končalo z mavrično majico, novo zmago na spomenikih in odmevnim, velikim prestopom.
Najboljši slovenski relist Boštjan Avbelj zadnja leta navdušuje na italijanskih cestah. V pretekli sezoni je osvojil italijanski reli pokal, v letošnji pa storil še korak naprej in kroji vrh tamkajšnjega absolutnega državnega prvenstva. Po 2.mestu na slovitem reliju San Remo, ki je bil desetletja del svetovnega prvenstva, je dirko pred iztekom sezone že postal prvak v svoji kategoriji. Ob povratku v Slovenijo govori o svojih začetkih, letošnji sezoni in nadaljnjih načrtih v karieri.
Bliža se Pokal narodov v motokrosu. Gre za najbolj prestižno dirko v sezoni, ki jo tekmovalci imenujejo olimpijske igre motokrosa. Na ekipnem svetovnem prvenstvu v Franciji bo nastopila tudi Slovenija, ki je pred odhodom opravila menjavo v svoji postavi.
Pred začetkom tekme za svetovni pokal v težavnostnem plezanju v Kopru smo se v sredinem večeru pogovarjali s člani slovenske reprezentance v športnem plezanju. Mia Krampl, Sara Čopar in Luka Potočar nestrpno pričakujejo domačo tekmo za svetovni pokal, pogled pa že usmerjajo tudi proti prihajajočim olimpijskim igram v Parizu.
Gost današnje oddaje je selektor slovenske športno plezalne reprezentance, Gorazd Hren. Z njim se bomo pogovarjali o nedavno končanem svetovnem prvenstvu, prihajajoči domači tekmi svetovnega pokala ter olimpijskih igrah v Parizu. Beseda bo tekla tudi o najuspešnejši plezalki doslej, Janji Garnbret.
Neveljaven email naslov