Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Koronavirus podkast

151 oddaj

151 oddaj


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

Koronavirus podkast

Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.


12.01.2021

dr. med. Mirjam Druškovič: Okužba s koronavirusom naj ne bi povzročala splava ali anomalij pri plodu

V preteklih dneh je zaokrožila novica, da je zaradi okužbe s koronavirusom v Sloveniji umrla tudi 28-letna nosečnica, ki so ji zaradi zapletov v ljubljanski porodnišnici najprej opravili carski rez, po nekaj tednih pa je nato na infekcijski kliniki umrla. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali so nosečnice pri okužbi z novim koronavirusom bolj rizična skupina in koliko lahko nosečnost poslabša prebolevanje okužbe. Maja Ratej se je po nekaj informacij obrnila na vodjo porodnega oddelka v ljubljanski porodnišnici Mirjam Druškovič. Kot je potrdila sogovornica, večina okuženih nosečnic, ki jih obravnavajo, okužbo preboleva v blagi, gripi podobni obliki oziroma brez simptomov, tudi pri njih je glavni simptom izguba voha in okusa. Pri določenem deležu pa se pojavijo težave z dihanjem, skrbijo jih predvsem tiste, pri katerih bolezen preide v hujšo obliko z respiratornimi težavami, in odstotek teh je – tudi zaradi nosečnosti – višji, kot je sicer pri ženskah iste populacije.

11 min 30 s

12.01.2021

Srećko Horvat: Če ne bomo spremenili sveta, bomo izumrli

"Edina alternativa, ki jo imamo, je, da radikalno izumimo svet na novo, ker drugače sveta ne bo več," pravi hrvaški filozof Srećko Horvat in stavi na človeško solidarnost ter vzajemno pomoč. Svari pred odvisnostjo od tehnologije in nevarnostjo trumpizma. Ugotavlja, da je koronakriza pripeljala do pospešitve t. i. četrte industrijske revolucije. "Pospešitve nadaljnje digitalizacije življenja, zoomifikacije življenja, učenja na daljavo, poučevanja na daljavo, sestankov na daljavo, spolnih odnosov na daljavo, vsega ... na daljavo." Postali smo odvisni od tehnologije in to se je zdaj zgodilo hitreje, kot pa če ne bi bilo pandemije. A zgodovinski trenutek še ni končan: "Istočasno z virusom in zaprtjem se je zgodilo veliko večje in hitrejše povezovanje ljudi na svetu, kot bi se to kdaj koli zgodilo." Veliko razmišlja tudi o čedalji večji vlogi tehnologije, kako nas je okupirala in na neki način celo zasužnjila. Trenuten čas primerja z dvajsetimi leti prejšnjega stoletja: "Viralnost, ne samo virusa, ampak tudi novic, družabnih medijev, teorij zarote od nasprotnikov cepljenja do združbe ravna Zemlja, se lahko, zelo podobno torej kot v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, zaključi v fašizmu." Z njim se je pogovarjal Gašper Andrinek.

50 min 5 s

12.01.2021

dr. Zarja Muršič o strategijah cepljenja proti koronavirusni bolezni

V seriji Cepiva in mi sta dr. Zarja Muršič in Maja Ratej prizadevanja za razvoj cepiva primerjali s "tekmo, kakršne ne pomnimo". Cepiva zdaj imamo, tekma se je prevesila v drugi polčas: cepljenje. Kakšna bo strategija cepljenja, kaj sporoča trenutni vrstni red cepljenja in zakaj je treba precepiti tolikšen delež prebivalstva?

13 min 23 s

07.01.2021

Znanstveniki na temo koronavirusa in covida lani objavili več kot 200 000 člankov

Pregledali smo nekaj najopaznejših izsledkov o boju proti koronavirusu po svetu, kaj so trenutno najbolj vroče teme na področju raziskav o covidu in kako je virus zaznamoval znanost.

12 min 35 s

07.01.2021

dr. Mojca Matičič: Cepljenje ščiti v vsakem primeru

"Cepljenje ščiti v vsakem primeru. Glede učinka ni dileme," je v pogovoru dejala dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu. Z njo smo premleli najnovejšo epidemiološko sliko v državi in kaj v zvezi z njo najbolj teži državljane.

15 min 1 s

24.12.2020

Virolog Chris Smith: Nova britanska mutacija virusa je razlog za skrb

Dr. Chris Smith je bil pretekli teden eden od virologov, ki je v britanski javnosti opozoril na nenaden porast primerov okužb v posameznih delih Velike Britanije in na to, da utegne biti to povezano z novo različico koronavirusa, ki ji na Otoku sledijo že od septembra. Pred leti je zaslovel kot eden od pobudnikov priljubljenega poljudnoznanstvenega podkasta The Naked Scientists in avtorjev podkastov pri revijah Nature in eLife, od tedaj se v javnosti redno pojavlja kot znanstveni komunikator zlasti na področjih mikrobiologije in virologije. Kot virolog deluje tudi v bolnišnici Addenbrooke v mestu Cambridge. Kot je povedal v intervjuju za Val 202, je nova različica koronavirusa lahko razlog za skrb, kljub temu pa je treba počakati na dodatne dokaze.

15 min 20 s

24.12.2020

Če se med prazniki preveč sprosti le desetina ljudi, lahko epidemija spet eskalira

Čez slabo uro se v državi za dan in pol sprošča ukrep prepovedi prehajanja občin, podobno bo tudi na silvestrovo. Pravzaprav smo v teh prazničnih dneh kar veliko dogaja z epidemiološkimi ukrepi, nekaterim zaradi obilice tudi težko sledimo. A ne glede na vse ukrepe, na koncu epidemijo rešujemo predvsem z lastnim obnašanjem. Zdajle nam bo matematik dr. Janez Žibert z Zdravstvene fakultete v Ljubljani, ki skupaj z ekipo Sledilnika pripravlja matematične modele epidemije, v pogovoru z Majo Ratej podrobneje pojasnil, kaj hipni trend novih okužb napoveduje za prihodnost, kaj s stališča epidemioloških številk prinaša cepljenje in kako lahko le peščica ljudi, ki bi se med prazniki preveč sprostili v nizanju novih stikov, znova obrne epidemiološke številke navzgor.

11 min 57 s

24.12.2020

dr. Mojca Matičič: Odklonskost do cepljenja je največkrat povezana s pomanjkanjem pravih informacij

Tik pred prazniki bomo še enkrat spomnili na to, da tudi med druženjem s svojci in prijatelji ne pozabimo na previdnost in upoštevajmo ukrepe. Še zadnjič letos se nam je oglasila infektologinja in vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu dr. Mojca Matičič, ki je komentirala aktualno množično testiranje in podala nasvet, kako se ne okužiti na božični večerji treh generacij.

14 min 3 s

17.12.2020

Pia Pavletić in Jerneja Lednik: Najlepše je, ko te oskrbovanec prepozna po glasu

Leto 2020 je posebno v veliko pogledih. Izobraževalni proces za osnovnošolce, dijake pa tudi študente že od oktobra poteka na daljavo, tudi preživljanje prostega časa mladih je prilagojeno epidemiološkim razmeram. Če večina svoje popoldneve preživlja doma, pa je vedno več dijakov in študentov strokovnih smeri, ki so na pomoč priskočili zdesetkanim kadrom v različnih zdravstvenih ustanovah. Svojo zgodbo o tem, kako po pouku na daljavo priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu starejših občanov na Sv. Jožefu v Celju, predstavljata Pia Pavletić in Jerneja Lednik, dijakinji Srednje zdravstvene šole Celje.

11 min 38 s

16.12.2020

Zoran Simonović

Predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru. Strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta.

44 min 15 s

14.12.2020

Luka Renko, pobudnik projekta Sledilnik Covid-19

Ime tedna je Luka Renko, pobudnik portala Sledilnik Covid-19, kjer zbirajo, analizirajo in objavljajo podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji. Projekt nastaja kot množično in prostovoljno sodelovanje, kjer lahko podatke prispeva vsak, trenutno pa je vanj vključenih že več kot 200 ljudi.

17 min 33 s

03.12.2020

Prof. Gregor Majdič: Virusi naj bi predstavljali osem odstotkov našega genoma

S koronavirusom že nekaj mesecev živimo na okopih, predstavljamo si, da bijemo vojno z njim, a vse to so le kulise. Kot nas uči evolucija, smo z virusi prepleteni veliko bolj, kot si predstavljamo. Še najbolj posebni so v tem oziru retrovirusi (virus HIV je eden takih), ki delujejo na tak način, da se pretihotapijo v genom svojega gostitelja in tam ostanejo … V našem genomu se jih je ujelo na tisoče. Virusov, namreč. O tem več v pogovoru z dr. Gregorjem Majdičem, profesorjem za vedenjsko nevrobiologijo na Veterinarski fakulteti ter za fiziologijo na ljubljanski Biotehniški in mariborski Medicinski fakulteti.

13 min 4 s

03.12.2020

Na podstrešju: Psiholog dr. Aleksander Zadel

Življenje je kdaj tudi zahtevno, spremenjene razmere od nas terjajo tudi prilagoditve in kriza pokaže, kako smo opremljeni za soočanje s spremembami. Kaj je ključno, da tudi v zahtevnih časih ostanemo funkcionalni? Doktor psihologije Aleksander Zadel in Danila Hradil Kuplen.

17 min 48 s

02.12.2020

Cepiva in mi

Miniserija Frekvence X o cepivih v eni epizodi! Maja Ratej in Zarja Muršič skupaj z vrhunskimi strokovnjaki in znanstveniki raziskujeta cepiva.

2 ur 9 min 7 s

02.12.2020

dr. Mojca Matičič: Cepite se takoj, ko bo možno!

dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o novem cepivu in povezavah novega koronavirusa z virusom HIV

14 min 32 s

24.11.2020

Epidemija upada prepočasi

Čeprav se trenutna rast števila novih okužb s koronavirusom v Sloveniji umirja, je upadanje epidemije prepočasno, kar pomeni, da bomo na dolgi rok v državi še vedno priča skrb vzbujajočemu porastu žrtev zaradi covida, opozarjajo podatkovni strokovnjaki. Podatki o novih okužbah tudi kažejo, da so se trenutna žarišča preselila v domove upokojencev, da so najbolj na udaru starejši od 75 let in da hujšemu poteku bolezni opazno pogosteje podležejo moški. V tokratnem Vročem mikrofonu pa tudi o tem, koliko k dodatnemu širjenju okužb doprinese pomanjkljivo upoštevanje priporočila o delu na domu, kakšne dodatne podatke lahko vnese napovedano množično testiranje državljanov in monitoring odplak, ki ga po državi opravlja Nacionalni inštitut za biologijo. Gostje: Miha Kadunc in dr. Maja Založnik (COVID-19 Sledilnik) in dr. Maja Ravnikar (NIB)

34 min 28 s

24.11.2020

Iz odpadnih voda lahko prežeči izbruh okužb zaznamo bistveno prej

Merjenje prisotnosti novega koronavirusa v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav je lahko učinkovito orodje za spremljanje epidemije, poudarjajo raziskovalci z Nacionalnega inštituta za biologijo. Ker se virus SARS-CoV-2 sprošča tudi v blato okuženih ljudi in nato preko kanalizacije v odpadno vodo, so na NIB-u vse od konca marca razvijali metode ter analizirali vzorce odpadne vode na prisotnost virusa, pred tedni pa so začeli tudi pilotni monitoring na sedmih čistilnih napravah. Kot je poudarila vodja raziskave prof. Maja Ravnikar, so potrdili, da so naraščanje količine virusa zaznali že v začetku oktobra. Kot dodaja, bi lahko tovrsten monitoring pomembno pripomogel pri napovedi naslednjih valov epidemije in tudi potencialnih žarišč izbruhov, ob čemer si bodo tudi prizadevali, da bi ga lahko bolj organizirano in povezano izvajali na širši nacionalni ravni, kot to že počnejo nekatere evropske države.

8 min 53 s

24.11.2020

dr. Mojca Matičič: Ne smemo dopustiti, da bi odličnost bila sovražnik dobremu

Poklicali smo dr. Mojco Matičič, vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu. Vprašali smo jo, s kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na klicni center in kaj še lahko nareidmo, da bi izboljšali situacijo, pojasnila pa je tudi, kako bodo hitri testi delovali v praksi.

10 min 47 s

21.11.2020

dr. Julie Posetti: Politiki pogosto ključen vir zavajajočih informacij

Mednarodni center za novinarje ves čas pandemije po svetu spremlja, kako covid-19 spreminja novinarstvo, kje ljudje iščejo novice, kje se pojavlja največ lažnih in zavajajočih novic. Dr. Julie Posetti je bila dolgoletna novinarka, zdaj pa je raziskovalka osredotočena na motnje, ki se pojavljajo v novinarski profesiji, ter se posveča neodvisnemu kritičnem novinarstvu po svetu. Na centru že od marca podrobno spremljajo, kako pandemija novega koronavirusa spreminja novinarstvo. V raziskavi, ki poteka še do konca decembra so pridobili več kot 2000 odzivov novinarjev v sedmih jezikih. Za zdaj so predstavili rezultate raziskave, ki sloni na novinarjih, ki delujejo v angleško govorečem prostoru. Dr. Posseti opozarja, da ne smemo rezultatov posploševati, a vseeno lahko opazimo neke indice. “Izkazalo se je, da ne glede na nevarnost virusa, je kar 70 odstotkov sodelujočih opozorilo na psihološke in čustvene motnje, kot najtežje vidike pri opravljanju njihovega dela. 82 odstotkov jih je povedalo, da so občutili vsaj eno negativno čustveno ali psihološko posledico zaradi koronavirusne krize.” Zelo alarmantno se jim zdi, da je približno tretjina sodelujočih opozorila na to, da jim njihova medijska organizacija ni priskrbela nobene zaščitne opreme pri soočanju z virusom na terenu. Opazili pa so še eno stvar, ki je tudi zelo povezana s psihološko stisko novinarjev. “20 odstotkov sodelujočih je povedalo, da so bile med prvim valom pandemije spletne grožnje, napadi, zaničevanja in sovražni govor, veliko hujši kot sicer.” “Imamo dokaze, da so politiki in izvoljeni uradniki ključni vir zavajajočih informacij pri 46 odstotkih vprašanih. To je nedvomno del svetovnega trenda političnega demoniziranja novinarjev. Kar se pogosto dogaja v kontekstu širjenja zavajajočih informacij tudi o novinarjih.” Poleg tega so ugotovili, da je 66 odstotkov novinarjev zaznalo, da Facebook nastopa kot kot ključna platforma pri razširjanju zavajajočih informacij.

7 min 36 s

17.11.2020

Rekordna rast porabe antidepresivov med epidemijo

Vse bolj jasno se izražajo vplivi epidemije in omejevalnih ukrepov na duševno zdravje ljudi. Podatki o strmi rasti porabe antidepresivov so skrb vzbujajoči. Kakšni so vzroki in posledice ter stranski učinki jemanja antidepresivov? Sogovornici: psihiatrinja in psihoterapevtka Breda Jelen Sobočan in klinična psihologinja Sana Coderl Dobnik.

27 min 21 s

Stran 1 od 8
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov