Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Večina rib živo srebro vsebuje v zanemarljivih količinah
Ob preštevilnih informacijah o prehrani, ki jih je mogoče zaslediti v medijih, ni lahko ločiti zrna od plev in resnice od neresnic. Podobno velja za trditve o ribah. Da so zdrave, lahko prebavljive in bolj priporočljive za uživanje od drugih vrst mesa, je dobro znano. A kaj, ko so vse pogostejša tudi poročila o onesnaževalih, ki jih je najti v njih, kot je mikroplastika ali živo srebro. Koliko rib je torej modro uživati in katere? So bolj zdrave sladkovodne ali morske? Bele ali modre? Zamrznjene ali sveže? Majhne ali večje? Odgovore podajamo v tokratni rubriki Veste, kaj jeste? Do njih nam je pomagala Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
Na kratko
– Priporočamo pestro uživanje rib enkrat do dvakrat tedensko, predvsem kot zamenjavo za rdeče meso in mesne izdelke;
– ribe imajo ugodno hranilno sestavo, so bogat vir biološko visoko vrednih beljakovin, vitaminov in mineralov in so edinstvene po vsebnosti esencialnih omega-3 maščobnih kislin, ki so pomembne za zdravje srca;
– zlasti manjše ribe, ki jih zaužijemo s kostmi vred, so vir vitamina D, kalcija, fosforja, morske ribe pa tudi joda in selena;
– ribe so lahko prebavljive, z malo vezivnega tkiva ter rahlo celično strukturo in veljajo za kakovosten in uravnotežen obrok, še posebej v kombinaciji z zelenjavo (npr. blitvo);
– zaradi vseh omenjenih koristi naj bi tedensko zaužili približno 200 gramov ribjega mesa, od tega polovico mastnih modrih morskih rib;
– najkoristnejše ribje jedi so pripravljene iz svežih ali zamrznjenih rib, prehransko manj primerni so ribji pripravki (npr. panirane ribje palčke);
– vse ribe na trgu morajo glede mikrobiološke in kemijske varnosti ustrezati predpisom, nadzor pa redno izvajajo pristojne institucije;
– ribe in ribji izdelki lahko vsebujejo zdravju škodljiva onesnaževala. S pestro izbiro »manjših« rib (sardela, sardon, skuša, mol, špar, postrv, cipelj, orada, morski list itd.), ki so kratkožive in nižje v prehranjevalni verigi, lahko ta tveganja za zdravje bistveno zmanjšamo. Z morebitnimi škodljivimi onesnaževali so praviloma bolj obremenjene dolgo živeče, večje ter roparske ribe;
– ribe in ribji izdelki so za posameznike lahko alergeni, zato morajo biti v skladu z zakonodajo ustrezno označeni.
In kako prepoznati svežo ribo?
“Sveža riba ima tipičen vonj po ribi, oči so izbočene, čvrste, beločnice in leče prozorne, šarenica jasno obarvana. Škrge morajo biti svetlo rdeče, vlažne ter imeti vonj po ribi ali biti brez vonja. Škržni pokrovec je čvrsto zaprt. Površina sveže ribe je čvrsta, svetlih izrazitih barv in jasnega sijaja. Koža je napeta, luske se čvrsto prilegajo telesu. Mišičje je trdo, čvrsto ter na pritisk prsta ne pušča vdolbine. Analna odprtina je pri sveži ribi zaprta.” – Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Večina rib živo srebro vsebuje v zanemarljivih količinah
Ob preštevilnih informacijah o prehrani, ki jih je mogoče zaslediti v medijih, ni lahko ločiti zrna od plev in resnice od neresnic. Podobno velja za trditve o ribah. Da so zdrave, lahko prebavljive in bolj priporočljive za uživanje od drugih vrst mesa, je dobro znano. A kaj, ko so vse pogostejša tudi poročila o onesnaževalih, ki jih je najti v njih, kot je mikroplastika ali živo srebro. Koliko rib je torej modro uživati in katere? So bolj zdrave sladkovodne ali morske? Bele ali modre? Zamrznjene ali sveže? Majhne ali večje? Odgovore podajamo v tokratni rubriki Veste, kaj jeste? Do njih nam je pomagala Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
Na kratko
– Priporočamo pestro uživanje rib enkrat do dvakrat tedensko, predvsem kot zamenjavo za rdeče meso in mesne izdelke;
– ribe imajo ugodno hranilno sestavo, so bogat vir biološko visoko vrednih beljakovin, vitaminov in mineralov in so edinstvene po vsebnosti esencialnih omega-3 maščobnih kislin, ki so pomembne za zdravje srca;
– zlasti manjše ribe, ki jih zaužijemo s kostmi vred, so vir vitamina D, kalcija, fosforja, morske ribe pa tudi joda in selena;
– ribe so lahko prebavljive, z malo vezivnega tkiva ter rahlo celično strukturo in veljajo za kakovosten in uravnotežen obrok, še posebej v kombinaciji z zelenjavo (npr. blitvo);
– zaradi vseh omenjenih koristi naj bi tedensko zaužili približno 200 gramov ribjega mesa, od tega polovico mastnih modrih morskih rib;
– najkoristnejše ribje jedi so pripravljene iz svežih ali zamrznjenih rib, prehransko manj primerni so ribji pripravki (npr. panirane ribje palčke);
– vse ribe na trgu morajo glede mikrobiološke in kemijske varnosti ustrezati predpisom, nadzor pa redno izvajajo pristojne institucije;
– ribe in ribji izdelki lahko vsebujejo zdravju škodljiva onesnaževala. S pestro izbiro »manjših« rib (sardela, sardon, skuša, mol, špar, postrv, cipelj, orada, morski list itd.), ki so kratkožive in nižje v prehranjevalni verigi, lahko ta tveganja za zdravje bistveno zmanjšamo. Z morebitnimi škodljivimi onesnaževali so praviloma bolj obremenjene dolgo živeče, večje ter roparske ribe;
– ribe in ribji izdelki so za posameznike lahko alergeni, zato morajo biti v skladu z zakonodajo ustrezno označeni.
In kako prepoznati svežo ribo?
“Sveža riba ima tipičen vonj po ribi, oči so izbočene, čvrste, beločnice in leče prozorne, šarenica jasno obarvana. Škrge morajo biti svetlo rdeče, vlažne ter imeti vonj po ribi ali biti brez vonja. Škržni pokrovec je čvrsto zaprt. Površina sveže ribe je čvrsta, svetlih izrazitih barv in jasnega sijaja. Koža je napeta, luske se čvrsto prilegajo telesu. Mišičje je trdo, čvrsto ter na pritisk prsta ne pušča vdolbine. Analna odprtina je pri sveži ribi zaprta.” – Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani
Prva epizoda Veste, kaj jeste? v radijskem arhivu je iz oktobra 2015. Takrat smo govorili o bučah in njihovi hranilni vrednosti. V naslednjih letih pa smo ob sredah zjutraj obdelali najrazličnejše teme, povezane z živili, načinom prehranjevanja in vsem, kar spada zraven.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Priboljški pri hišnih ljubljenčkih naj ne bi nadomestili zdravega obroka, vendar lastnike v dobro založenih trgovinah za male živali velikokrat preveč zanese.
Daša Korže, prehranska svetovalka za pse in mačke, tudi ustanoviteljica blagovne znamke Feedko, opisuje dve vrsti sveže oziroma doma pripravljene hrane za hišne ljubljenčke. Na eni strani je ta lahko del klinične diete za obolele živali, lahko pa gre preprosto za uravnotežene obroke za zdrave hišne ljubljenčke. Pri prvi vrsti izbire kot zvesti in skrbni lastniki skorajda nimamo, pri drugi pa je vse odvisno od naših preferenc in organiziranosti. Ravno pomanjkanje časa je eden najpogostejših pomislekov, da se lastniki ne odločajo za tak način prehranjevanja hišnih ljubljenčkov.
Mačke v prehrani potrebujejo največ beljakovin, potem maščob, ogljikovih hidratov, vlaknin, vitaminov, rudninskih snovi in vodo. Razmerje med temi snovmi je drugačno kot pri človeku, saj so to skoraj izključno mesojede živali.
Prehrana psov mora biti primerna pasmi, starosti, fiziološkemu stanju, velikosti, vsebovati mora dovolj vitaminov, beljakovin in ogljikovih hidratov. Psi kot hišni prijatelji in ne več kot volkovi izpred 17.000 let so torej vsejedi. Suha, polsuha, mokra, surova, kuhana, hladno stiskana – vse to je lahko popolna in uravnotežena hrana za psa, poudarja dr. vet. med. Marjan Kastelic. Luka Vrbančić iz Brežic je pasji lastnik zadnjih 20 let. V prvih letih, prizna, je delal napake. Pri izbiri pasje hrane je bil premalo pozoren na kakovost izbranih znamk.
V Sloveniji na leto izide okrog 4000 knjig. Od tega je kuharskih kakšnih 100, torej razmeroma malo, pove Valentina Novak, založnica, prevajalka in avtorica. Ustvarjanje kuharskih knjig namreč zahteva odgovornost, ker so te postale kulturne posrednice, ki niso več samo zapisi jedi oz. navodil, kako pripraviti neko jed, ampak ponujajo izkušnjo časa in trendov. Zato so v zadnjih desetletjih doživele tudi nekakšen vsebinski preporod.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Ličinke mokarjev iz družine hroščev so bogat vir beljakovin, primerne so za prehrano na primer eksotičnih živali, vse bolj pa so tudi v našem okolju prepoznane kot hrana za ljudi v obliki prigrizkov ali kot sestavina v različnih živilskih izdelkih (v moki ipd.). Ustanovitelj podjetja Organics Nutrients Bojan Kujavec iz Maribora, ki se ukvarja z organskimi gnojili za rastline, utegne biti pri nas eden pionirjev uporabe ličink v prehrani ljudi.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Pecivo, ki smo mu pri peki dodali maščobo, bo polnega okusa in sočno, pecivo brez olja pa se bo verjetno v prvi vrsti drobilo. Maščoba se pri peki sladkih izdelkov uporablja zaradi teksture, sočnosti in okusa. Vendar če je pri doziranju sladkorja jasno, da z njim ne gre pretiravati, tega pri maščobah še nismo povsem posvojili.
Rubriko Veste, kaj jeste? tokrat posvečamo kavi, natančneje kavi iz kavnih aparatov za domačo uporabo. Ponudniki aparatov sledijo povpraševanju, ki je iz leta v leto večje in tudi pri nas je zaznati trend porasta kavnih aparatov v gospodinjstvih, še posebej v zadnjih dveh letih, ko iz znanih razlogov do skodelice kave ni več tako lahko proti. Vsaj delno si lahko izkušnjo pitja kave domov prenesemo tudi z nakupom kavnega aparata. Te lahko razdelimo na tri osnovne skupine, pravi Črt Breskvar iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Časi, ko so bile na trgovskih policah na voljo le tri vrste kruha in so ga vse pekarne pekle po enakih receptih ter postopkih, so minili. Potrošniki imamo že vrsto let na izbiro več vrst kruha in pekovskih peciv z najrazličnejšimi dodatki, kot so olive, paprika, čebula in orehi. Ponudbe pa ne prilagajajo in širijo zgolj večji industrijski pekarski obrati, pač pa tudi manjše butične pekarne, ki so v zadnjih letih v vzponu. Ena od njih je tudi pekarna Osem v središču Ljubljane, ki je svoja vrata odprla pred skoraj natanko osmimi leti.
Katere morske dobrote – predvsem ribe – ponujajo v slovenskih ribarnicah, od kod so in kaj se največ proda? To je vprašanje, na katero tudi tokrat odgovarjamo s konkretnim primerom. Roberto Privileggio je sin Hrvatice in Slovenca, lastnika ribarnice Ribice s poslovalnicama v Kamniku in na osrednji ljubljanski tržnici. Živi v Kvarnerju, v Mošćenički Dragi, morske dobrote pa skoraj vsak dan pripelje k nam.
Z Andražem Lečnikom iz gostilničarsko-mesarske družine z Raven na Koroškem smo se navidezno postavili v vrsto pri mesarju in odgovorili na nekaj pogostih dilem, ki jih imamo pri kupovanju mesa.
V tokratni rubriki »Veste, kaj jeste?« pozornost namenjamo posodi, natančneje kakovosti in ustreznosti različnih materialov za toplotno obdelavo živil pa tudi shranjevanje hrane. Pri nakupu nove posodo le redkokdo upošteva tudi njeno reaktivnost oziroma inertnost, pa čeprav lahko to vpliva tudi na hrano, ki jo pripravimo in celo na naše zdravje. Kateri materiali so torej najprimernejši za kuhanje, kateri za shranjevanje in kateri za čiščenje?
Ko uporabimo izraz zdrava prehrana, večina naredi miselni preskok na točno določena živila in načine prehranjevanja. Mario Sambolec, specializiran strokovnjak za prehrano in predavatelj Fitnes Zveze Slovenije, zato opozarja tudi na negativne posledice brezglavega in strogega sledenja vsesplošno prisotnim navodilom zdravega prehranjevanja, ki so lahko tako fizične, recimo kronično pomanjkanje energije, kot tudi psihološke.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Arhitektka Nina Vodopivec (idaa.si) pri načrtovanju kuhinje svetuje, naj se najprej opazujemo pri kuhanju. V bivalnem okolju gre namreč za kompleksen prostor, v katerem je najpomembnejša tudi praktičnost. Težave se lahko pokažejo, če pri načrtovanju pozabimo na delovno površino, delovni trikotnik, dovolj vtičnic itd.
Študentje predstavljajo pomemben, a pogosto precej spregledan del populacije, tudi z vidika zasledovanja zdravstvenih ciljev. Zato bi bilo treba v dneh, ko se govori predvsem o ukrepih za nemoten študij in odprte fakultete, dati poudarek tudi na njihovi prehrani. Prav to smo storili v tokratni rubriki Veste, kaj jeste, v kateri smo se vprašali, kako pestra, raznolika in zdrava je ponudba študentske prehrane pri nas.
Neveljaven email naslov