Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski alpinisti so vseskozi med najopaznejšimi v svetu tega športa. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so bili protagonisti prve jugoslovanske odprave na Mount Everest, ki je 13. maja 1979 dosegla svoj cilj. Na streho sveta sta kot prva Slovenca stopila Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj. Dva dneva pozneje je na vrh prišla še ena tričlanska naveza in zaokrožila uspešen naskok na najvišji vrh sveta. Po novi smeri, ki je ostala edinstvena in še dandanes poseben alpinistični podvig, najtežja smer ob naskoku na najvišjo goro sveta. S Francijem Pavšerjem predstavljamo zakulisje prve jugoslovanske odprave na Mount Everest. Kaj vse je bilo treba pripraviti za osvojitev vrha? V kakšnih razmerah je mejnik postavljala takratna odprava? Kako so bili povezani z domovino in na kakšen način je prišla novica v Slovenijo? Ob koncu pa tudi o preostalih slovenskih podvigih na najvišji gori sveta in alpinizmu v Sloveniji. Vabljeni v športni časovni stroj, v leto 1979, na dolgo in zahtevno pot, ki je prinesla obilo veselja in takratni odpravi tudi naziv ekipe leta v Jugoslaviji.
Slovenski alpinisti na strehi sveta
Slovenski alpinisti so vseskozi med najopaznejšimi v svetu tega športa. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so bili protagonisti prve jugoslovanske odprave na Mount Everest, ki je 13. maja 1979 dosegla svoj cilj. Na streho sveta sta kot prva Slovenca stopila Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj.
Dva dneva pozneje je na vrh prišla še ena tričlanska naveza in zaokrožila uspešen naskok na najvišji vrh sveta. Po novi smeri, ki je ostala edinstvena in še dandanes poseben alpinistični podvig, najtežja smer ob naskoku na najvišjo goro sveta.
S Francijem Pavšerjem predstavljamo zakulisje prve jugoslovanske odprave na Mount Everest. Kaj vse je bilo treba pripraviti za osvojitev vrha? V kakšnih razmerah je mejnik postavljala takratna odprava? Kako so bili povezani z domovino in na kakšen način je prišla novica v Slovenijo? Ob koncu pa tudi o preostalih slovenskih podvigih na najvišji gori sveta in alpinizmu v Sloveniji. Vabljeni v športni časovni stroj, v leto 1979, na dolgo in zahtevno pot, ki je prinesla obilo veselja in takratni odpravi tudi naziv ekipe leta v Jugoslaviji.
35 epizod
Najzanimivejše zgodbe slovenskega športa. Izlete v radijski športni arhiv prepletamo z nepozabnimi trenutki slovenskih športnih junakov sedanjosti in preteklosti.
Slovenski alpinisti so vseskozi med najopaznejšimi v svetu tega športa. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so bili protagonisti prve jugoslovanske odprave na Mount Everest, ki je 13. maja 1979 dosegla svoj cilj. Na streho sveta sta kot prva Slovenca stopila Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj. Dva dneva pozneje je na vrh prišla še ena tričlanska naveza in zaokrožila uspešen naskok na najvišji vrh sveta. Po novi smeri, ki je ostala edinstvena in še dandanes poseben alpinistični podvig, najtežja smer ob naskoku na najvišjo goro sveta. S Francijem Pavšerjem predstavljamo zakulisje prve jugoslovanske odprave na Mount Everest. Kaj vse je bilo treba pripraviti za osvojitev vrha? V kakšnih razmerah je mejnik postavljala takratna odprava? Kako so bili povezani z domovino in na kakšen način je prišla novica v Slovenijo? Ob koncu pa tudi o preostalih slovenskih podvigih na najvišji gori sveta in alpinizmu v Sloveniji. Vabljeni v športni časovni stroj, v leto 1979, na dolgo in zahtevno pot, ki je prinesla obilo veselja in takratni odpravi tudi naziv ekipe leta v Jugoslaviji.
Slovenski alpinisti na strehi sveta
Slovenski alpinisti so vseskozi med najopaznejšimi v svetu tega športa. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so bili protagonisti prve jugoslovanske odprave na Mount Everest, ki je 13. maja 1979 dosegla svoj cilj. Na streho sveta sta kot prva Slovenca stopila Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj.
Dva dneva pozneje je na vrh prišla še ena tričlanska naveza in zaokrožila uspešen naskok na najvišji vrh sveta. Po novi smeri, ki je ostala edinstvena in še dandanes poseben alpinistični podvig, najtežja smer ob naskoku na najvišjo goro sveta.
S Francijem Pavšerjem predstavljamo zakulisje prve jugoslovanske odprave na Mount Everest. Kaj vse je bilo treba pripraviti za osvojitev vrha? V kakšnih razmerah je mejnik postavljala takratna odprava? Kako so bili povezani z domovino in na kakšen način je prišla novica v Slovenijo? Ob koncu pa tudi o preostalih slovenskih podvigih na najvišji gori sveta in alpinizmu v Sloveniji. Vabljeni v športni časovni stroj, v leto 1979, na dolgo in zahtevno pot, ki je prinesla obilo veselja in takratni odpravi tudi naziv ekipe leta v Jugoslaviji.
Tina Maze je ena najboljših slovenskih športnic vseh časov. Do prve zmage v svetovnem pokalu je prismučala kot najstnica, do prve kolajne na velikih tekmovanjih pri štiriindvajsetih letih, ko je začela pot s samostojno ekipo. Leto po prelomnem Val d'Iseru je v Vancouvru osvojila dve srebrni kolajni, štiri leta pozneje še dve zlati v Sočiju. Je najuspešnejša slovenska olimpijka. V karieri, polni vzponov in tudi padcev, je prelomna sezona 2008/2009 prinesla zagon tudi za rekordno sezono alpskega smučanja v svetovnem pokalu. O Tini Maze na samostojni poti, poti do zvezd v radijskem športnem časovnem stroju kramljava z Igorjem Tomincem. Kako pomembno je bilo svetovno prvenstvo v Savojskih Alpah, kako je spremenilo Tino in njeno ekipo? Zakaj je nastala samostojna ekipa in kako se je lotila ključne tekme v sezoni? Odgovore ponuja skok v preteklost z najboljšo slovensko smučarko, arhivskimi posnetki in zgodbo iz Val d'Isera.
Brane Oblak je eden najboljših slovenskih nogometašev. Leta 2003 je bil izbran za slovenskega nogometaša petih desetletij. Na takrat precej zaprtem nogometnem trgu se je prebil v nemško ligo, pečat pa pustil tudi pri Hajduku in v jugoslovanski reprezentanci. Leta 1974 je bil na prvenstvu v Nemčiji izbran v najboljšo enajsterico svetovnega prvenstva. Kakšen je bil Brane Oblak kot igralec? Kakšen pozneje kot eden od slovenskih nogometnih protagonistov v obdobju samostojnosti? Kdo od zdajšnjih reprezentantov po igri najbolj spominja nanj? Odgovore iščeva s tokratnim gostom Boštjanom Janežičem, s katerim ugotavljava še pomen reprezentantov, ki so igrali v reprezentanci nekdanje skupne države ob postavljanju temeljev slovenskega nogometa.
Eden najuspešnejših slovenskih športnikov Iztok Čop je svojo prvo kolajno na velikih tekmovanjih osvojil za Jugoslavijo, prvo od svojih štirih olimpijskih pa v slovenskem dresu leta 1992 v Barceloni. Dvojec brez krmarja je usmeril slovenske olimpijce na pot osvajanja olimpijskih kolajn. V novi epizodi Vrnitve v prihodnost z Urošem Volkom in spomini tedanjega reporterja Rajka Dolinška predstavljamo zgodbo Iztoka Čopa in pomen veslaške reprezentance v slovenski olimpijski družini. Kakšno je bilo slavje v Barceloni? Kako je Iztok Čop sledil tekmovalnim izzivom in izbiral čolne, s katerimi je osvajal kolajne? Odgovore ponujamo ob veslaškem izletu z radijskim športnim časovnim strojem.
Športni časovni stroj se je zaustavil v letu 2008. Ko je v olimpijskem plavalnem centru v Pekingu Sara Isakovič med dobitnice kolajn umestila tudi Slovenijo. Pripravljena na vse, se je podala v boj za olimpijsko kolajno na 200 metrov prosto. Kratek čas je bila lastnica olimpijskega rekorda, za vedno pa bo prva slovenska dobitnica plavalne kolajne. V tokratni epizodi podkasta Vrnitev v prihodnost bo z nami plaval Aleš Smrekar. Dotaknila se bova kariere Sare Isakovič, ki ni samo plavalka ampak tudi izjemna osebnost. Kako in zakaj je uspelo Sari Isakovič? Kako se je nadaljevala njena življenjska pot? Kje in kdaj bomo dočakali njeno naslednico? Odgovore ponujamo v tokratni epizodi Vrnitev v prihodnost.
Časovni stroj je tokrat naravnan na leto 1997. Leto, ko so se privrženci košarke razveselili enega največjih klubskih uspehov. Smelt Olimpija je na poti do sklepnega turnirja v Rimu v izločilnih bojih premagala najprej zagrebško Cibono, nato pa še milanski Stefanel. S košarkarskim reporterjem Francijem Pavšerjem obujamo spomine na dvoboje z zagrebško Cibono, ki so imeli takrat še dodaten nacionalni naboj. Zakaj je bila Olimpija konkurenčna najboljšim evropskim klubom ob koncu tisočletja? Kaj so bile skrivnosti uspeha Zmaga Sagadina? Zakaj se scenarij ni več ponovil in kako bi se lahko v prihodnosti? Na košarkarsko popotovanje v devetdeseta leta vas popelje nova epizoda podkasta Vrnitev v prihodnost.
V tokratni epizodi bomo s športnim časovnim strojem večkrat preskočili za nekaj desetletij. Predstavljamo zgodbo Leona Štuklja, s šestimi olimpijskimi kolajnami še vedno najuspešnejšega slovenskega olimpijca, ki je navduševal v obdobju med obema vojnama. Osrednja zgodba je njegov prihod na stadion v Atlanti, kjer je bil kot najstarejši zlati olimpijec pri sedemindevetdesetih letih gost odprtja iger 36. olimpijade. Ob brskanju po arhivu z Juretom Jeromnom razkrivamo še marsikatero neslišano zgodbo o telovadnem geniju, ki se je prek Sokola izstrelil med najboljše telovadce tedanjega časa. Kakšen sprejem je doživel ob vrnitvi iz Pariza? Zakaj je prejel najvišje priznanje na področju športa v Sloveniji šele leto pred svojim 100. rojstnim dnem? Kako je doživel prvo slavnostno odprtje iger v Barceloni in kdo so bili njegovi nasledniki? Vabljeni na časovno popotovanje s slovenskim telovadnim triumfatorjem.
Eno najbolj nepričakovanih slovenskih športnih zgodb o uspehu je ob koncu devetdesetih let spisal preprost mladenič iz Moravč. Kot meteor se je izstrelil med najboljše smučarske skakalce tedanjega časa in v dveh zaporednih sezonah slavil skupno zmago v svetovnem pokalu. Primož Peterka je čez noč postal idol mladih. Bil je preprost in hkrati prvi pravi slovenski skakalni zvezdnik. Športno kolesje časa tokrat vrtiva športna reporterja smučarskih skokov Boštjan Reberšak in Matej Hrastar in se spominjava začetkov Primoža Peterke. Zanimivih zgodb iz sezon največjih uspehov, čakanja na prvo kolajno velikih tekmovanj in veselja v dolini pod Poncami. Kakšna je bila zapuščina Primoža Peterke in kakšno prihodnost je tlakoval zdajšnjim in prihodnjim rodovom? Športni časovni stroj se je ustavil v letu 1998.
So redki, a zato toliko bolj cenjeni. Ne samo doma, tudi v tujini, slovenski športni zvezdniki. Anže Kopitar je kapetan hokejskega moštva iz Los Angelesa. V dresu kraljev igra vse od leta 2006 in se je dvakrat v letih 2012 in 2014 razveselil tudi naslova prvaka lige NHL. Kot kralj se je vrnil v domovino iz moštva kraljev s Stanleyevim pokalom, ki ga vsak član moštva prvakov lahko predstavi svojemu okolju. V tokratni epizodi se bomo vrnili v leto 2012, ko je Anže osvojil prvi naslov prvaka v ligi NHL. Kakšna je bila pot do najmočnejše hokejske lige na svetu? Kakšna je bila pot do naslova prvaka? Kako se je Anže znašel z dolgo brado? Kdaj ga bomo znova videli v slovenskem dresu in kdaj Slovenijo znova med elito? To je le nekaj vprašanj. Odgovore najdete v novi epizodi podkasta Vrnitev v prihodnost.
Slovenija je doslej gostila številna športna tekmovanja. Med največje sodijo evropska prvenstva v kolektivnih športih, rokometu, košarki in odbojki. Največje tekmovanje z zares pomembnim slovenskim pečatom pa so bile zimske olimpijske igre v Sarajevu. Slovenci so pripravljali tekmovališča, skrbeli za nemoten potek tekmovanj in imeli zelo pomembno vlogo tudi na slovesni otvoritvi. Jure Franko je nosil takrat jugoslovansko zastavo, Ivo Čarman prinesel olimpijski ogenj na stadion Koševo, Bojan Križaj je zaprisegel v imenu športnikov. V vrtincu športne nostalgije nekdanje skupne države ponujamo zanimivosti in anekdote ob pripravi iger, zgodbo Iva Čarmana in primerjavo organizacije velikih športnih tekmovanj pred in v času slovenske samostojnosti.
Številne športne panoge so v Sloveniji dočakale svoje vrhunce, nekatere celo več. Zelo malo pa jih je v zgolj nekaj mesecih poseglo po kar dveh in to zelo odmevnih. Slovenska moška rokometna reprezentanca je januarja 2004 postala evropski podprvak, le nekaj mesecev kasneje so se Celjani v Flensburgu razveselili naslova evropskih klubskih prvakov. Dogodka sta delno povezana, a v tokratni epizodi športnega časovnega stroja se bomo posvetili predvsem celjskemu klubu in pohodu na evropski prestol. Po prvi tekmi osmine finala je ob pomlajeni zasedbi in zmanjšanem proračunu ter predvsem zaostanku 13 golov kazalo na izpad iz Evrope. A zgodil se je preobrat, lahko mu rečemo tudi čudež, ob otvoritvi nove celjske dvorane, prav v pričakovanju domačega evropskega prvenstva. Sopotnik v tokratnem športnem sprehodu skozi čas je Uroš Volk, ki je takrat doživel svoj rokometni reporterski krst. V slabi uri se bomo vrnili v leto 2003, zakorakali tudi v leto 2004 in na koncu pogledali še v prihodnost.
Kaj lahko naredite v dobrih 12-tih sekundah? Prav veliko ne. Brigbita Bukovec je leta 1996 v Atlanti v tem času Sloveniji pritekla prvo atletsko olimpijsko kolajno. Preveč enostavno pa bi bilo posploševati uspeh na dobrih 12 sekund finalnega teka v na olimpijskih igrah. V tretji epizodi podkasta Vrnitev v prihodnost smo zato prečesali celotno olimpijsko leto 1996, se pomudili pri začetkih petkratne športnice Slovenije in zaokrožili njen finalni tek v Atlanti. Na koncu pa je tokratni gost atletski reporter Boris Ličof podal še pogled v prihodnost in ugotavljal kam drvita slovenska in svetovna atletika.
Na tokratnem popotovanju skozi čas je sopotnik nogometni reporter Boštjan Janežič. Izlet v čas pred samostojnostjo smo prihranili za eno od prihodnjih epizod, tokrat so pod drobnogledom prvi podvigi slovenske nogometne reprezentance. Osrednja zgodba je namenjena neverjetnemu zadetku Mileta Ačimoviča. To je bil zadetek, ki je slovensko reprezentanco družno peljal na vrh .... Šmarne gore, oziroma do enega od vrhuncev slovenskega športa. Do prvega in edinega nastopa na evropskem prvenstvu, do najštevilčnejšega romanja slovenskih navijačev v tujino, na Nizozemsko in v Belgijo. Do zgodbe, ki je ni moč pozabiti. Kako je uspelo Srečku Katancu preobraziti reprezentanco? Kakšna je bila vloga Zlatka Zahoviča in kdo so njegovi nasledniki? To je le nekaj vprašanj, na katere smo skušali odgovoriti v tokratni epizodi.
V prvi epizodi športnih izletov v preteklost smo zavrteli kolesje časa alpskega smučanja. Vračamo se v zlate čase, ki jih je s sotekmovalci začel pisati Bojan Križaj. Podoživljamo dvojno zmago v Kranjski Gori leta 1986. Zakaj je bilo alpsko smučanje v osemdestih letih slovenski nacionalni šport? Kako je temu sledila takratna industrija? Kdo so bili protagonisti in kaj počnejo danes? Za konec pa še pogled v prihodnost z iskanjem slovenskih upov prihodnosti in o usodi tekmovanj alpskih smučarjev na najvišji ravni.
V športni redakciji Radia Slovenija smo za vas pripravili serijo izletov v preteklost. Zgodb, ki vas bodo spomnile na največje slovenske športne uspehe. Spregovorili bomo o slovenskih športnih junakih sedanjosti in preteklosti in ves čas vrteli časovni stroj. Oddaje si bodo sledile naključno od krajših do daljših izletov v radijsko in slovensko športno preteklost. Slišali boste naše predhodnike in sedanje člane redakcije, ki vam bomo skušali popestriti dneve brez športa. Avtorje boste spoznavali sproti v uvodni oddaji pa vam ponujamo nekaj vrhuncev naših reporterskih predhodnikov in utrinke ter še neslišane zgodbe sedanje generacije, ki komaj čaka, da se vrne na športna prizorišča.
Najzanimivejše zgodbe slovenskega športa. Izlete v radijski športni arhiv prepletamo z nepozabnimi trenutki slovenskih športnih junakov sedanjosti in preteklosti.
Neveljaven email naslov