Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
296 epizod
296 epizod
Da bi obvarovali naravo, moramo osveščati ljudi, predvsem prihodnje generacije. Živali, ki so del narave, so velikokrat prepuščene milosti in nemilosti ljudi. Ravno zato je nastal Živalski blues, ki na nevsiljiv način dopoveduje ljudem, da smo tudi mi del narave, zato moramo z njo ravnati spoštljivo in odgovorno.
Loredana Vergan nadaljuje s pisanjem blogov. Navdih zanje pa lovi na svoji novi poti izobraževanja za vodnike reševalnih mantrailing psov.
Aktivne tačke, kjer ne le sprehajajo pse, ampak vzgajajo tudi mladičke in prevzgajajo odrasle pse, sta ustanovila Doroteja in Gregor. Poleg vsegavam psa tudi pazijo za nekaj ur, dni ali dlje časa, odvisno od dogovora.
Marker je v gozdu skrita oseba in pooseblja ponesrečenca. Njegova vloga je zelo pomembna, ko gradimo psa reševalca. O markiranju in vlogi markerja pa v pogovoru s kinologom in mednarodnim sodnikom Matjažem Zanutom.
Postati vodnik reševalnega psa zaobjema veliko znanja. Po obveznih vodniških izpitih, ki jih niti ni tako malo, pride na vrsto vzgoja psa, ki ga začnemo pripravljati na ruševino. Ampak kako, katerih metod se poslužujemo? Včasih smo psa motivirali, da smo ga pripeljali do željenega vedenja. Kaj pa danes? Odgovor na to vprašanje razkriva današnji Živalski blues z odličnim vodnikom reševalnega psa Tomažem Dražumeričem, ki je na vrhu v svetovnem merilu reševalcev. Pomagal pa je tudi že v resničnih reševalnih akcijah, tako doma kot v tujini. Oddajo je pripravila Loredana Vergan.
Stres se lahko pojavi tudi pri interventnih delavcih. Z njim se najpogosteje soočijo začetniki med gasilci, gorskimi reševalci in reševalci s psom. Kako ukrepamo po zaključeni akciji, ko smo rešili poškodovanega planinca ali ko smo našli pogrešano osebo mrtvo?
Pinijev sprevodni prelec so prvič zabeležili leta 1904 v okolici Komna. Starejši še vedo povedat, da so ga Italijani uničevali zaradi škodljivosti, ki jih povzroča borovcem, pinjam in tudi cedram. Mlada drevesa se lahko posušijo, na starejših drevesih je prizadet prirastek, saj se gosenice prehranjujejo z iglicami. Ob stiku z gosenico imamo posledice dermatitisa ali oteženega dihanja tudi ljudje. Ogrožene so tudi živali.
Lastniki psov! Ste kdaj pomislili, kaj bi naredili, če bi se vaš pes poškodoval. Bi mu znali pomagati? Vodniki reševalnih psov, jamarji, gorski reševalci in policisti s psom, morajo obvladati osnove prve pomoči. Loredana Vergan razmišlja, da so ta znanja skoraj nujna, če že imamo psa.
Kinološko disciplino mantrailing so razvili Američani. Šerifi so si z mantrailingom olajšali iskanje kaznjencev in drugih kriminalnih oseb, ki so bile na begu pred oblastjo. To z velikim uspehom počnejo še danes. Vse bližje so razmišljanju, ki ga pes skriva v svojem nosu. Kinologinja Maja Golob je novo disciplino pripeljala v Slovenijo že leta 2013. Takrat, žal, ni padla na plodna tla. Danes se ji vsemu navkljub piše nekoliko bolje. Koliko let bo minilo, da bodo ljudje doumeli, za kaj gre in kako uspešen je pes pri iskanju pogrešane osebe, ki jo lahko nakaže v množici ljudi, se sprašuje Loredana Vergan v svojem tretjem blogu.
Loredana Vergan nadaljuje s pisanjem blogov. Navdih zanje pa lovi na svoji novi poti izobraževanja za vodnike reševalnih mantrailing psov.
Tokratni Živalski blues je nekoliko drugačen. Avtorica ga je oblikovala v obliki radijskega bloga, ki ga je pripravila v obliki posebnega zvočnega zapisa.Loredana Vergan se suče v kinologiji že veliko let. Aktivno in pasivno. Nekoč je že bila v Enoti reševalnih psov, a je zaradi službenega ritma morala željo opustiti. Zdaj se je s svojima psičkama ponovno znašla na poti reševanja življenj. V tokratni oddaji razmišlja o reševanju življenj.
Tokratni Živalski blues je nekoliko drugačen. Avtorica ga je oblikovala v obliki radijskega bloga, ki ga je pripravila v obliki posebnega zvočnega zapisa.Loredana Vergan se suče v kinologiji že veliko let. Aktivno in pasivno. Nekoč je že bila v Enoti reševalnih psov, a je zaradi službenega ritma morala željo opustiti. Zdaj se je s svojima psičkama ponovno znašla na poti reševanja življenj. V tokratni oddaji nam bo zaupala svoja razmišljanja o iskanju pogrešanih oseb.
V tokratni oddaji predstavljamo pritlikavega šnavcerja, ki je v ZDA in tudi drugod po svetu zelo priljubljena pasma, v Sloveniji pa so ti psi bolj redki. Pasma izhaja iz Nemčije, njeni predniki so resasti pinči. Od kod izvira ime »pritlikavi šnavcer«? Pritlikavi, ker je nizek in tehta le od 5 do 9 kilogramov. Drugi del imena - šnavcer - pa izhaja iz nemške besede »schnauze« (beri šnauce) in pomeni gobček. Če ga boste kdaj imeli priložnost srečati, boste videli njegove značilne daljše dlake na gobčku in obrveh. Loredana Vergan se je o tej pasmi pogovarjala z Mirjam Pušnik, ki skrbi za malo šnavcerko Iksi.
Vlada je sprejela predlog novele zakona, ki opredeljuje živali kot živa bitja. Čeprav so jih na ministrstvu za pravosodje, na pobudo društev in posameznikov, želeli opredeliti kot »čuteča živa bitja«, žal,to ni bilo sprejeto. O čutečih živih bitjih razmišljata ljubiteljici narave Loredana Vergan in Petra Šarkanj.
Leptospiroza je bakteriološka bolezen. Rezervoar leptospire je v glodalcih, ki so le prenašalci bolezni. Leptospire lahko živijo v vodi in zemlji zelo dolgo. Če psi pridejo v stik s stoječo vodo, se lahko okužijo
Idealno bi bilo, če bi bili sprehodi v pasjih parkih organizirani in vodeni. O tem bi lahko razmišljali tudi v pasjih šolah. Obiskovalci pasjih parkov premalo razmišljajo o pozitivnih in negativnih pasteh, ki jih lahko pričakujejo v krdelu različnih psov in ljudi.
Ustna higiena živali je zelo pomembna, saj lahko tako preprečimo marsikatero zobno bolezen. Tako pri psih kot pri mačkah. No, psa še nekako navadimo na ščetkanje, kaj pa mačko? Mačke res težje prenašajo ščetkanje, vendar če smo vztrajni in potrpežljivi, lahko tudi mačko naučimo, da bo ščetkanje sproščeno prenašala. S tem moramo začeti čim prej. Živali najprej predstavimo ščetko, pustimo, da jo povoha, si jo ogleda. Nato pa vsak dan z njo narahlo poščetkamo sprednje zobovje, najprej le tri sekunde. Potem pa čas čiščenja iz dneva v dan podaljšujemo in ščetkamo tudi stranske zobe. Zobnim pastam, ki so namenjene mačkam in psom, so dodali različne arome, na primer aromo jetrc, rib ali česa drugega, zato smo lahko gotovi, da jo bodo živali z veseljem sprejele. Ščetkanje naj bo nagrada za našo žival.
Psi nam z markacijami veliko povedo, pravi Sara Čotar, ki svoje kinološko znanje nadgrajuje pri mojstrih kinologije v Italiji. Včasih je veljalo prepričanje, da psi z markiranjem označujejo teritorij, na zanje novem območju, kjer se pretežno zadržujejo drugi psi. Seveda to ni izključeno, vendar pasji zapisi odkrivajo tudi drugo sporočanje, kot na primer dominantnost, anksijoznosst, podrejenost, spol, pripravljenost na reprodukcijo. Poleg tega psi svojim vrstnikom marsikaj sporočajo z valjanjem in drgnjenjem ob tla. Današnja oddaja nam bo odkrila zanimivo razmišljanje inštruktorice Sare Čotar, ki nekoliko izstopa iz slovenskega povprečja dela s psi. Temu primerno vodi tudi pasjo šolo Mi2.
Tokrat se bomo posvetili mačkam, ki so velikokrat zapostavljene v primerjavi s psi. A v naših oddajah smo jih že nekaj obravnavali, nekatere čistokrvne pasme kot tudi potepuške mačke, ki še vedno predstavljajo velik problem, Še sreča, da so prostovoljke, ki jih hranijo in skrbijo zanje. Med čistokrvnimi so britanke med najbolj razširjenmi kot hišni ljubljenčki. Prav gotovo zaradi televizijske reklame, a tudi zaradi svojega umirjenega karakterja. Na žalost pa se tudi te vrste mačk velikokrat znajdejo v azilu. Vedno zaradi nepremišljenega nakupa in posledično nevestnega lastnika. Nina in Dominik gotovo ne sodita med take. Parček britank sta si omislila le zaradi ljubezni do mačk.
Za 12 ton stelje za konje je treba odšteti 1500 evrov. Društvo za zaščito konj je potrebujejo 100 ton. Društvu lahko pomagamo s poslanim SMS na 1919 in pripisom KONJI5 ali z nakazilom na račun SI56 1010 0005 0589 375.
Blaž Mejač je inštruktor jahanja v Konjeniški zvezi Slovenije. Ima tekmovalno licenco iz dresurnega jahanja, preskakovanja ovir in vzdržljivostnega, oziroma endurance jahanja. Znanje o konjih in konjeništvu je pridobival pri uspešnih tekmovalcih in strokovnjakih usmerjenih v psihologijo konj. Sodeloval je z uspešno dresurno tekmovalko Petro Peterlin, angleško inštruktorico jahanja Sharon Newman. Bil je tudi na delavnici svetovno znanega naravnega konjarja Pat Parellija v Angliji, sodeloval je tudi z našim šepetalcem konjem Borisom Sušcem in mnogimi drugimi. Njegovi konji so umirjeni in srečni.
Neveljaven email naslov