Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Pogled v znanost

500 oddaj

500 oddaj


Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.

Pogled v znanost

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.


19.07.2021

Udbovski učbenik, osnovni tečaj

V juliju je docent za zgodovino na Univerzi v Novi Gorici dr. Željko Oset v samozaložbi izdal diplomatični prepis v Arhivu Republike Slovenije na mikrofilmu hranjenega učbenika takratne jugoslovanske tajne službe UDB v Sloveniji (izv: Uprava državne bezbednosti oziroma varnosti po slovensko). V pogovoru je orisal okoliščine nastajanja izdaje tega zgodovinskega dokumenta iz obdobja, ko je takratna oblast oziroma komunistična partija hotela posodobiti izobrazbeno podhranjenost svojih agentov, od katerih jih je vsaj v okviru Slovenije kar nekaj prihajalo iz zahodnih, po prvi svetovni vojni Kraljevini Italiji priključenih ozemelj. Glede na to, da je bil komunikacijski jezik na ravni države srbohrvaščina, primorski Slovenci pod Italijo niso imeli izkušenj z njim, zato so se odločili zadevo prevesti v slovenščino. Temeljni vir je torej razmeram prilagojena slovenščina iz terminov, prevzetih iz ruskih in srbskih izrazov. Skratka, gre za dokument časa, zakaj pa naj bi bil zanimiv več kot pol stoletja po nastanku, v pogovoru z gostom. Sogovornik sicer raziskuje intelektualno in kulturno zgodovino, preteklost SAZU, novogoriške in ljubljanske univerze in nenazadnje, temo, o kateri gre beseda v pogovoru.

24 min 38 s

26.07.2021

Fragmenti evolucijske teorije umetnosti

Tokrat vas vabimo k poslušanju teme na meji med znanostjo, umetnostjo, človekovo kognicijo oziroma spoznanjem in razlik med takoimenovanima »kulturo in naturo«, torej naravo. Konec prejšnega desetletja je v eni od naših oddaj Veno Taufer prevedel del odmeva slovitega profesorja Terryja Eagletona na prelomno knjigo Briana Boyda On the Origin of Stories: Evolution, Cognition, and Fiction, slovensko: O izvoru zgodb: evolucija, spoznanje in leposlovje. Slednja je predvsem v anglosaškem akademskem svetu intelektualno vzpodbodla mnogo razprav, in v drugi polovici prejšnega desetletja pripeljala celo do zanimive razstave v avstralskem Muzeju stare in nove umetnosti z naslovom On the Origin of Art oziroma O izvoru umetnosti. Temeljno je pri vsem šlo za različne razlage razmerij med umetnostjo in znanostjo. Eagleton je tu podal fragmente evolucijske teorije umetnosti. Pred dobrim desetletjem smo Tauferjev prevod izseka razmišljanja Terryja Eagletona objavili z uredniškim naslovom Darwin ne pomaga. Oddajo je takrat uredila Tadeja Krečič, uvod ponovitve je pripravil Goran Tenze, besedilo pa interpretirata Jasna Rodošek in Jure Franko. Na fotografiji Terry Eagleton vir: http://zofijini.net/zavetje-v-viharju-zgodovine/

20 min 51 s

02.08.2021

Koncept prehranske varnosti

V razvitem svetu kjer je hrane preveč, in se z nasveti trudimo celo izstopiti iz evolucijsko zasnovanega načina prehrane človeka, redki poznajo izvor problematike prehranske varnosti. Biologinja prof.dr. Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo je pred nekaj leti na enem od t.im dnevov odprtih vrat na temo čudovitega sveta rastlin v biološkem središču v glavnem mestu, predavala o konceptu prehranske varnosti kot izzivu 21. stoletja. Pogovor z njo je takrat nastal po predavanju. Pripravil in posnel ga je Goran Tenze, ki vas vabi, da prisluhnete ponovitvi pogovora o tudi danes nikakor ne neaktualni temi. fotografija B1-FOTO/PIXABAY vir: https://blog.ucsusa.org/sarah-reinhardt/across-the-united-states-local-food-investments-link-harvest-to-health/

26 min 19 s

19.07.2021

Udbovski učbenik - osnovni tečaj

V mesecu juliju je docent za zgodovino na Univerzi v Novi Gorici dr. Željko Oset v samozaložbi izdal diplomatični prepis v Arhivu RS na mikrofilmu hranjenega učbenika takratne jugoslovanske tajne službe UDB v Sloveniji (izv: Uprava državne bezbednosti oziroma varnosti po slovensko). V pogovoru je orisal okoliščine nastajanja izdaje tega zgodovinskega dokumenta iz obdobja, ko je takratna oblast oziroma komunistična partija hotela posodobiti izobrazbeno podhranjenost svojih agentov, od katerih jih je vsaj v okviru Slovenije kar nekaj prihajalo iz zahodnih, po 1.vojni Kraljevini Italiji priključenih ozemelj. Glede na to, da je bil komunikacijski jezik tajnih služb na ravni države srbohrvaščina, primorski Slovenci pod Italijo niso imeli izkušenj z njim, zato so se odločili zadevo prevesti v slovenščino. Temeljni vir je torej razmeram prilagojena slovenščina s prek ruskih in srbskih izrazov prestavljenih terminov. Skratka, gre za dokument časa, zakaj pa naj bi bil zanimiv več kot pol stoletja po nastanku, v pogovoru z gostom. Sogovornik sicer raziskuje intelektualno in kulturno zgodovino, preteklost SAZU, novogoriške in ljubljanske univerze in nenazadnje, temo o kateri gre beseda v pogovoru. Avtor naslovne strani je Rok Ločniškar

24 min 39 s

12.07.2021

Nova raziskovalna infrastruktura - Biotehnološko stičišče NIB

Nacionalni inštitut za biologijo je v petek obeležil začetek gradnje dolgo pričakovanega in potrebnega objekta raziskovalne infrastrukture. Gre za »Biotehnološko stičišče« (BTS-NIB) ki bo po dveh letih gradnje rešilo njihove akutne prostorske stiske, saj del inštituta že leta deluje v gruči kovinskih zabojnikov. O tem, kaj bodo s tem pridobile tukajšne znanosti o življenju, predvsem pa njihova vpetost v mednarodne raziskave in sodelovanje s kmetijstvom ter farmacevtsko industrijo, v pogovoru razložita prof.dr. Maja Ravnikar, direktorica inštituta, in doc.dr. Špela Baebler. Na računalniški grafiki jevideti stavbo in okolico bodočega BTS-NIB VIR: Nacionalni inštitut za biologijo

24 min 42 s

05.07.2021

Kaj izvemo o denarju v Muzeju bančništva Bankarium

Pred kratkim so v središču glavnega mesta odprli nov muzej – Muzej bančništva Slovenije Bankarium. Najdemo ga v prvem nadstropju poslovalnice NLB, v secesijski palači Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi ulici (zgrajena l.1905). Predstavljal naj bi dediščino te zahtevne in včasih težko razumljive dejavnosti v zadnjih dveh stoletjih pri nas. V zasnovi muzeja so začetek bančništva pri nas postavili v leto 1820, ko so v Ljubljani ustanovili Kranjsko hranilnico, drugo banko po času nastanka v habsburški monarhiji. Kustosinja muzeja dr.Meta Kordiš in muzejski svetnik Narodnega muzeja Slovenije dr. Andrej Šemrov bosta poleg predstavitve koncepta muzeja skušala osvetliti tudi, kako naj bi na stalni razstavi obiskovalcem približali pomen denarja, bank, njihovih praks in vpliv na življenje skozi dve stoletji. V pogovoru smo z gostoma načeli kar nekaj ključnih a v javnem prostoru premalo znanih tem o finančni suverenosti.

26 min 9 s

28.06.2021

Ljubljansko barje – primer kulturne pokrajine

V mesecu rožniku, kot se je nekoč reklo juniju, se naravno okolje razbohoti do vrhunca rasti. Seveda pa je narava, kot rečemo naravnemu okolju, že stoletja kulturna pokrajina, saj tako dolinam, poljem, kotlinam in gozdovom ljudje podobo sodoločajo že stoletja. Kaj bi se, hipotetično rečeno, torej zgodilo, če bi ljudje za dve desetletji dvignili roke nad urejanjem naravnega okolja? Prav na ta način je svojo pripoved o fenomenu kulturne pokrajine Ljubljansko barje ob letu izida njene skrajšane doktorske disertacije z naslovom Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine Ljubljanskega barja (GIAM ZRC SAZU, 2016) v oddaji začela dr. Mateja Šmid Hribar, znanstvena sodelavka Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Vabljeni k poslušanju ponovitve! Na fotografiji Zahodni rob Barja, pogled s hriba Sveta Ana nad Podpečjo foto: Yerpo, CC BY-SA 3.0 https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ljubljana_marsh_-_W.jpg

24 min 7 s

21.06.2021

Zlata sled ob 200 letnici prvega muzeja

Ta ponedeljek so v Rudolfinumu - ob 600-letnici priključitve Kranjske Habsburški oblasti l.1888 so stavbo odprli kot novi sedež Deželnega muzeja - že stoletje pa v njem domuje Narodni muzej Slovenije - slovesno odprli razstavo ob 200-letnici prvega muzeja pri nas, l.1821, z naslovom "Zlata sled". Gre za projekt v katerem je osrednji državni muzej k sodelovanju povabil kar 32 slovenskih muzejev, koordinirali pa sta ga kustosinji, dr. Mateja Kos in dr. Alenka Miškec. Z njima smo se pogovarjali o konceptu in sporočilu obsežne razstave, katere osrednja rdeča nit je pravzaprav zlata, saj prikazuje zgodbe 172 zlatih ali z zlatom okrašenih predmetov in skupin predmetov iz teh muzejev, ki pričajo o dediščini ozemlja Slovenije.

22 min 14 s

14.06.2021

Kaj je denar!

V tem tednu odpira vrata nov muzej, kot ga pri nas še ni bilo. V srcu glavnega mesta bodo kmalu odprli Bankarium, Muzej bančništva Slovenije. V njem bomo izvedeli mnogo o preteklosti bank od začetka 19. stoletja naprej, ko so na Kranjskem odprli prvo bančno ustanovo. Ali bomo izvedeli kaj več tudi o naravi samega denarja, boste izvedeli po našem obisku, za predpripravo pa vas vabimo, da prisluhnete pogovoru z ekonomistko, magistrico Marjano Kos o preprostem vprašanju: kaj je denar? In, ali vemo, na podlagi česa ga banke "izdelujejo"? Grafika prikazuje seznam alternativnih valut v Evropi leta 2017 Vir: https://horizon-magazine.eu/article/alternative-currencies-rapid-growth-phase-researchers.html

26 min 30 s

07.06.2021

Koncept morske funkcionalne povezanosti - ob 8. juniju, svetovnem dnevu oceanov

Oceani in morja pokrivajo skoraj 3/4 površine planeta in zagotavljajo številne ekosistemske storitve, od preskrbe s hrano do uravnavanja podnebja. Zato je pot do trajnostnega upravljanja oceanov in morij bistvena za njihovo ohranitev. Varstvo oceanov in morij močno zaostaja za varstvom kopenskih habitatov. V zadnjem stoletjju je npr. zaradi prelova izginilo 90% morskih plenilcev. Dan pred 8. junijem, svetovnim dnevom oceanov se pogovarjamo z raziskovalko, dr. Andrejo Ramšak, biologinjo z Morske biološke postaje Piran. Sodeluje v projektu COST SEA-UNICORN, ki poskuša povezati nekaj doslej ločenih metod spoznavanja morske biodiverzitete. Zbiranje znanja o povezanosti morskih populacij in habitatov je šele prvi ključni korak, saj ne pomaga le pri ohranjanju ranljivih vrst in ekosistemov, temveč tudi pri ustvarjanju zavarovanih območij, predvsem pa bi razvoj v to smer lahko omogočil bolj trajnostno upravljanje oceanov. Na sliki logo akcije-projekta COST SEA - UNICORN

26 min s

31.05.2021

Botanični vrt Univerze v Ljubljani in njegova bogata biodiverziteta

Mineva debelo desetletje od razglasitve Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena v l. 2008. Leta 2010 se je ob 200-letnici te najstarejše tukajšne visokošolske ustanove s častitljivo starostjo dičilo nemalo predstavnikov različnih vej oblasti. Vse našteto pa ni preprečilo njegove vedno slabše finančne podhranjenosti in celo izgube rastlinjaka. In vendar je skupina manj kot ducata zanesenjakov pod ljubljanskim Golovcem z vodjo, znanstvenim svetnikom dr. Jožetom Bavconom in njegovo pomočnico dr. Blanko Ravnjak, vrt v zadnjih letih po kar nekaj kriterijih popeljala med vodilne v svetu. Med 3712 evidentiranimi botaničnimi vrtovi, člani Botanic Gardens Conservation International, BGCI, s sedežem v Londonu, spada ljubljanski v petnajsterico s certifikatom Conservation Practitioner – status praktika varstva narave. Vrt pod Golovcem premore 5729 rastlinskih vrst, podvrst in sort, BGCI pa jim jih je potrdila že 4844. Majhna primerjava za razumevanje, več pa v oddaji: njihov podobnik na Dunaju ima 11000 vrst, v bazi BGCI pa le 1758 zabeleženih vrst. Bogata semenska banka ga uvršča v sam vrh botaničnih vrtov v Evropi. Z gostoma povzemamo trenutno stanje biodiverzitete vrta in sramotno financiranje te najstarejše akademske ustanove pri nas, katere dosežke po sodobnih načelih varstva biodiverzitete bi država lahko pri bližnjem predsedovanju Svetu EU lahko uporabila kot prednostno lastnost.

29 min 52 s

24.05.2021

Botanični vrt Univerze v Mariboru

Botanični vrtovi imajo v Evropi zelo dolgo tradicijo, prvega so odprli leta 1544 v okviru Univerze v Pisi. Pri nas je najmlajši prav Botanični vrt v Mariboru. Deluje v okviru Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, ustanovili pa so ga prav na evropski dan parkov, 24. maja 2002. Njegova temeljna zadolžitev je ohranjanje biološke raznovrstnosti, vključen pa je v izobraževalne procese od osnovne šole do univerzitetne ravni. Obsega dobrih 18 ha zemljišča blizu Hoč pod Pohorjem. Predstavljata ga direktor, dr. Andrej Šušek in strokovna sodelavka Meta Pivec.

24 min 30 s

17.05.2021

AQUAVITIS - Učinkovita raba vode v vinogradništvu

Eden od ciljev trajnostnega kmetijstva je nedvomno tudi učinkovito upravljanje vodnih virov. Po zaslugi raziskav ga med drugim omogočajo inovativne zelene tehnologije, do katerih skušajo priti v Kmetijskem inštitutu Slovenije. S kolegi z univerz v Vidmu, Trstu in Benetkah in sorodnimi državnimi ustanovami sodelujejo v dvoletnem čezmejnem projektu ACQUAVITIS, o katerem v oddaji V ŽIVO govori slovenski koordinator dr. Klemen Lisjak, Kmetijski inštitut Slovenije

24 min 9 s

10.05.2021

O kulturni dediščini Hribarjeve Vile Zlatice

Konec tedna je Ljubljana z znamenito družinsko Vilo Zlàtico v Rožni dolini, pridobila novi prostor kulturne dediščine v javni rabi. Državi, ki jo je v upravljanje predala Muzeju in galerijam mesta Ljubljane, jo je zapustila hči znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, dr. Zlatica Hribar. Notranja postavitev stalne razstave je bila tudi pokojničina zadnja volja, s katero je želela ohraniti spomin na dediščino svojega očeta. Za postavitev je poskrbela muzejska svetnica, dr. Irena Žmuc, s katero smo se pogovarjali o vsebini kulturne dediščine ljubljanskega meščanstva prve polovice prejšnega stoletja, temeljnemu sporočilu stalne razstave v stavbi. Tako slednja kot razstava o Ivanu Hribarju in slovanstvu, pripravile so jo sodelavke Foruma slovanskih kultur na čelu z direktorico dr. Andrejo Rihter, se odpirata v torek, 11. maja.

23 min 19 s

03.05.2021

Zelena ekstrakcija – do bioaktivnih snovi iz bioloških odpadkov

Krožno gospodarstvo je v krogih Komisije Evropske unije in dežel, ki razmišljajo razvojno, v zadnjih letih v modi. Vendar vsaj v medijih razmeroma manj zasledimo vse možnosti, ki jih ponuja ta v trajnostno in zeleno gospodarstvo ter v prihodnost usmerjena razvojna paradigma. Podjetje Škrlj iz Batuj v Vipavski dolini se med drugim ukvarja z razvijanjem koristne rabe bioloških odpadkov, ki jih v tej dolini, v državi pa sploh, ne manjka. Le da jih večina še vedno konča na kompostnikih ali smetiščih. Odpadkov tako rekoč ni, so samo stvari, o katerih se nam ni dalo več razmišljati pravi sicer današnji gost dr. Marko Likon, vodja oddelka za razvoj in doktor kemijskih tehnologij Univerze v Ljubljani, ki tam razvija tehnološke postopke zelene ekstrakcije bioloških odpadkov, da bi prišel do koristnih bioaktivnih snovi za rabo predvsem v farmaciji in živilski industriji. Med drugim razvijajo in proizvajajo tudi visokotehnološke industrijske stroje za ekstrakcijo naravnih bio učinkovin z uporabo ogljikovega dioksida. Pravzaprav gre za postopkovno čisto ločevanje sestavin, kot primer vzemimo ekstrakcijo kofeina iz kave za dosego dekofeinske kave. Pri njem osebno pa se je vse skupaj začelo, ko mu je babica, pravzaprav nona, kot pravijo na tistem koncu, še kot mladeniču povedala, da iz pecljev češenj pripravlja vsestransko zdravilno sestavino. Zato je začel raziskovati, kaj koristnega se da narediti iz listja, pecljev, koščic, jedrc, lupin, steblovja in korenin, in hitro spoznal, da gre za bogat vir bioaktivnih sestavin. Akcijski načrt EU, kamor se je podjetje vključilo pred dobrim letom, se sicer povečini osredotoča na ponovno uporabo papirja, železa, aluminija, stekla in lesa, biološki odpadki pa so vedno bolj pomemben element koncepta krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja. Na fotografiji stroj oz. sistem za ekstrakcijo s superkritično vodo vir: Škrlj, Batuje

25 min 22 s

26.04.2021

Kulturna dediščina in gospodarska zgodovina - primer Istrabenz

V Kopru v Mali loži pod Pretorsko palačo v središču mesta, je še nekaj dni odprta razstava o istrskem trgovcu z naftnimi derivati Istrabenz, ki je do končne privatizacije leta 1996 desetletja krojilo lep del tako gospodarskega kot družbenega življenja na obali. Po prvomajskih praznikih se bo preseila v avlo Pokrajinskega arhiva Koper, kjer bo na ogled do konca maja. V pogovoru z avtorico razstave, prof.dr.Jedert Vodopivec Tomažič, bomo načeli vprašanje, koliko in zakaj je gospodarska dediščina del kulturne dediščine nekega okolja, saj podjetja razen nekaj odvodov že lep čas ni več, ostali pa so spomini na eno najuspešnejših primorskih, hkrati pa tudi slovenskih podjetij v povojnem obdobju. Kot delniško družbo so Istra benz ustanovili jeseni l.1948, saj takrat v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja (1947-1954) pod vojaško upravo jugoslovanske vojske (VUJA) še niso veljali jugoslovanski civilni zakoni. In šele Osimski sporazumi med SFRJ in Italijo l.1977 so cono B STO mednarodnopravno postavili v okvir Jugoslavije oziroma takratne Socialistične republike Slovenije, katere legalni naslednik je sedanja republika. Ob razstavi je Pokrajinski arhiv Koper izdal tudi publikacijo, razdeljeno na tri dele, arhivsko-zgodovinski uvod, študije treh poznavalcev gospodarske preteklosti Obale in zbrani osebni spomini še živečih akterjev nekdanjega Istrabenza. Uredila jo je avtorica razstave OD ISTRA BENZA DO ISTRABENZA 1948-1996, današnja gostja v oddaji. FOTO: Razstava v mali loži pod Pretorsko palačo v središču Kopra je na ogled do srede, 2. aprila, po praznikih pa bo na ogled v Pokrajinskem arhivu Koper VIR: Goran Tenze, Program Ars

19 min 22 s

19.04.2021

Pomembnost opraševalcev za naravne ekosisteme

Evropska agencija za varnost hrane EFSA pripravlja revizijo smernic o oceni tveganja fitofarmacevtskih sredstev za čebele, ki praktično pomeni rahljanje ukrepov za njihovo in zaščito drugih opraševalcev. Zato v studiu vnovič gostimo dr. Danila Bevka z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo, raziskovalca njihove pomembne vloge. Pomagal nam bo osvetliti pomen teh za prehransko varnost izjemno pomembnih živalic, katerih vlogo v trajnostnem kmetijstvu še vedno premalo cenimo. Na fotografiji čebela samotarka foto: Danilo Bevk, NIB

25 min 41 s

12.04.2021

Epidemiologija odpadnih voda

Meritve SARS-CoV-2 v čistilnih napravah so poleg testov ključne za razumevanje njegove razširjenosti. Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB je že marca lani pilotno začel meriti navzočnost novega virusa v odpadnih vodah. V okviru mednarodne medlaboratorijske primerjave 21 državnih meroslovnih inštitutov in laboratorijev iz 16 držav so dokazali, da je natančno merjenje količine virusne RNA SARS-CoV-2 moč doseči z kvantitativne PCR s povratno transkripcijo oz. RT-qPCR. Od lani pri nas to počnejo na osmih čistilnih napravah - Ljubljana, Domžale-Kamnik, Kranj, Koper, Rogaška Slatina, Velenje-Šoštanj, Celje in Maribor. Temu pravijo, kot v pogovoru pojasni dr. Denis Kutnjak, Nacionalni inštitut za biologijo, epidemiologija odpadne vode. Za bolj nemoten potek tovrstne v spopadu z epidemijo novega virusa pomembno metodo, bo mogoče pomagalo marca sprejeto priporočilo Komisije EU o monitoringu COVID-19 in njegovih različic v odpadnih vodah EU. Vsaj pri nas je NIB doslej to delo v epidemiološkem nadzoru opravljal v okviru že obstoječega raziskovalnega programa, in razen posebnih sredstev ARRS, od države za to ni prejel še nobenih finančnih nadomestil. Na fotografiji postopek koncentriranja vzorcev odpadne vode v laboratoriju pred analizo z metodo verižne reakcije s polimerazo z obratnim prepisovanjem. Vir: Aleš Rosa, NIB

21 min 37 s

05.04.2021

Nova karta potresne nevarnosti Slovenije

Po dveh desetletjih imamo v Sloveniji novo karto potresne nevarnosti. Stara iz l.2001 je izhajala iz zgodovinske evidence o potresih za slabo tisočletje nazaj, in je bila, uradno še vedno je, osnova za protipotresno gradbeno zakonodajo. Nova je nastala kot strokovna podlaga za sprejem nove, čaka pa jo še zahtevna pot verifikacije skozi zadevne podsisteme, ko in če bodo nova spoznanja o potresih našla pot v prihodnji gradbeni protipotresni zakonodaji. Izdelavo teh strokovnih podlag je Urad za seizmologijo ARSO naročil Geološkemu zavodu Slovenije, nastajale pa so vzporedno z evropsko karto potresne nevarnosti, seveda za okvir državnih meja. Gostje, Polona Zupančič, ARSO, dr. Petra Jamšek Rupnik in dr. Jure Atanackov, Geološki zavod Slovenije, povzemajo temeljni okvir razumevanja nove karte, ki jo od stare prvenstveno loči upoštevanje aktivnih prelomov v geološki strukturi ozemlja. V skupini izdelovalcev nove karte so bili poleg naštetih še, s strani ARSO Barbara Šket Motnikar, Mladen Živčić, Martina Čarman, Andrej Gosar, z Geološkega zavoda pa Bogomir Celarc, Jernej Jež, Matevž Novak, Blaž Milanič in Anže Markelj. Pri projektu je sodelovala še kopica poznavalcev iz zadevnih ustanov iz Italije, Švice, Nemčije in Gregor Rajh iz Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Na sliki nova karta potresne nevarnosti Slovenije, izdelala jo je Agencija RS za okolje (ARSO) v sodelovanju z Geološkim zavodom Slovenije Vir: ARSO, Urad za seizmologijo

25 min 31 s

29.03.2021

Pogled v znanost

V obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skušamo izpolnjevati poslanstvo na področju "popularizacije znanosti".

24 min 35 s

Stran 1 od 25
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov