Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Studio ob 17h

3745 oddaj

3745 oddaj


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


18.05.2021

Kakšna bo Slovenija po izvajanju načrta za okrevanje in odpornost

Načrt za okrevanje in odpornost, ki ga je Slovenija oddala v Bruselj konec aprila, bo v primeru potrditve pomenil, da nas v prihodnjih petih letih čaka za slabih 2,5 milijarde evrov vlaganj, največ v zeleni prehod, digitalizacijo in za povečanje poslovne konkurenčnosti. Kratkoročno naj bi v tem času in s temi investicijami povečali BDP za 0,8 odstotka, dolgoročno pa za 0,4 odstotka. Po nekaterih ocenah to ni dovolj ambiciozno. Če se slovenski načrt za okrevanje uresniči, ali oziroma kako bo to spremenilo državo? Bomo povečali produktivnost? Je skrb posvečena tudi ranljivim skupinam? O tem voditeljica Maja Derčar in gostje. Gostje: - Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka na Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko p politiko, - dr. Dušan Mramor, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, - Mitja Gorenšček, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije. Pogovarjali smo se tudi z dr. Darjo Zaviršek s Fakultete za socialno delo.

53 min 12 s

17.05.2021

Povezovanje na Zahodnem Balkanu in z njim

Vrh ob deseti obletnici tako imenovanega procesa Brdo-Brioni, ki ga ta ponedeljek gosti predsednik države Borut Pahor, naj bi bil priložnost za potrditev zavezanosti za nadaljevanje širitve Evropske unije. A zdi se, da se Zahodnemu Balkanu evropska perspektiva vse bolj odmika, svojo vlogo v tej regiji pa medtem krepijo druge sile. O Zahodnem Balkanu razmišljajo voditeljica Špela Novak in gostje: - Ana Bojinović Fenko, profesorica na Fakulteti za družbene vede, - Ervin Hladnik Milharčič, novinar, - Mirko Cigler, nekdanji diplomat, - Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve.

56 min 38 s

14.05.2021

Tedenski aktualni mozaik

V svetu je teden zaznamoval srdit izbruh nasilja med Palestinci in Izraelci. Komentiramo razloge, mogoče rešitve in vlogo Zahoda. Veselimo se sproščanja kulturnih in športnih dejavnosti ob prehodu v rumeno fazo epidemije, pri čemer izvajalci opozarjajo na nekatere neživljenjske pogoje, v turizmu in gostinstvu pa stežka pričakujejo intervencijski zakon o pomoči. Raziskujemo razloge za krizo socialnega dialoga - teden se je sicer začel z dogovorom med vlado in stavkajočim policijskim sindikatom, končal pa se je z izstopom sindikalnih central iz ekonomsko-socialnega sveta. V oddaji spremljamo tudi priprave na predsedovanje Slovenije Evropski uniji. Kritični pregled tedna tokrat z Natašo Mulec.

40 min 55 s

13.05.2021

Kakšno vojsko želite?

Slovenska vojska, ki te dni praznuje svoj praznik, po 30 letih nenehnih sprememb in iskanja poti ob nenehni krizi vodenja in pomanjkanju vizije ter jasne obrambne politike postaja vse bolj utrujena. Bosta politika in konec koncev celotna družba končno sposobni najti soglasje o tem, kakšno vojsko si želimo in v katero smer naj jo razvijamo? O tem voditelj Robert Škrjanc in ključni akterji, odgovorni za varnost in obrambo. Gostje: - Matej Tonin, minister za obrambo, - Miha Škerbinc, poveljnik poveljstva sil Slovenske vojske, - Boštjan Šefic, svetovalec za nacionalno varnost v Uradu predsednika države, - Vladimir Prebilič, obramboslovni strokovnjak, - Matej T. Vatovec, vodja poslanske skupine Levica v Državnem zboru.

56 min 39 s

12.05.2021

Tiskovna agencija – informacijska hrbtenica družbe. Za obSTAnek.

Ob 30-letnici samostojne države ta jubilej praznujejo tudi številne druge inštitucije, ki so bile temelj vzpostavljanja lastne državnosti. Ena teh je Slovenska tiskovna agencija, ki je od ustanovitve naprej predstavljala zelo pomemben informacijski kanal za domačo in - na začetku še toliko bolj pomembno - tujo javnost. Obstoj STA je danes ogrožen. Že od začetka letošnjega leta opravlja javno službo, ne da bi mu vlada zanjo nakazala v zakonu določeno plačilo. Ob robu vroče javne razprave o vzrokih, posledicah in ozadjih vladne prekinitve financiranja, ki je sporno tudi po mnenju Evropske komisije, z voditeljico Darjo Groznik in gosti podrobno o tem, zakaj moramo kot država imeti tiskovno agencijo, kaj vse ponuja servis Slovenske tiskovne agencije, kako so agencije organizirane drugod in kaj sploh je agencijsko novinarstvo. Gostje: - Barbara Štrukelj, odgovorna urednica STA, - Dejan Verčič, soustanovitelj in prvi direktor STA, profesor na FDV in raziskovalec komunikacij - Kaja Jakopič, Urednica uredništva za nove medije na MMC. V posnetku: - Petra Majdič, odgovorna urednica Radia Krka. Ministrstvo za kulturo, ki je pristojno tudi za medije, večkrat posredovanega vabila za sodelovanje v pogovoru ni sprejelo.

54 min 31 s

11.05.2021

Rekordi na trgu surovin

Dogajanje na trgu surovin dosega rekorde. V nekaj mesecih so poskočile cene bakra, železa in drugih surovin, kar pomembno vpliva na slovensko industrijo in celotno gospodarstvo. Kaj to pomeni za gradbeništvo in večje infrastrukturne projekte, kjer so pogodbe sklepali še po starih, nizkih cenah? Kakšni bodo vplivi inflacije, kako obvladovati tveganja in posledice globalne trgovine, ki so tako izrazite kot verjetno še nikoli doslej. Odgovore na ta vprašanja išče Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: - dr. Rok Spruk z Ekonomske fakultete v Ljubljani, - Marina Lindič, soustanoviteljica in predsednica Združenja nabavnikov Slovenije, - ekonomist Bojan Ivanc, vodja analitske skupine pri Gospodarski zbornici Slovenije. V posnetih pogovorih sodelujejo tudi: - Jože Kastelic, predsednik uprave podjetja Kovinatrade, - Kristjan Mugerli, direktor podjetja Kolektor CPG, - Boštjan Rigler, član uprave Darsa, - Daniel Gregorič, direktor podjetja Individa in partnerji.

53 min 42 s

10.05.2021

Komu koristi nova mini davčna reforma?

Tretja mini davčna reforma znova obljublja višje neto plače, tokrat zaradi povečanja neobdavčenega zaslužka. Doslej so znižanje enih davkov običajno uravnotežili z zvišanjem drugih. Tokrat takega prestrukturiranja ne bo, temveč vlada načrtuje samo nižje obremenitve. Je povzročanje dodatnega izpada proračunskih prihodkov prava pot za okrevanje po pandemiji? Bo nižji davek na kapitalske dobičke spodbuda vlaganjem v delnice? Bodo manj obdavčene najemnine zamejile oddajanje na črno? Bodo podjetja izkoristila novo olajšavo za digitalno in zeleno preobrazbo? In navsezadnje, bo v državnem zboru dovolj podpore davčnim spremembam? O vsem tem Zdenka Bakalar in gosti - finančni minister Andrej Šircelj, - predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič - in analitik na Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc.

51 min 28 s

07.05.2021

Tedenski aktualni mozaik

Izteka se teden, ko smo novinarji po Sloveniji ob podpori evropskih združenj in številnih drugih strnili vrste v obrambo Slovenske tiskovne agencije, informacijske hrbtenice Slovenije. Da ji vlada mora zagotoviti ustrezno financiranje, poudarjajo tudi v Evropski komisiji in pričakujejo hitre rešitve. Kako pomembna je Evropska unija, ne le v tem primeru, in kakšna naj bo v prihodnje, se sprašujemo v oddaji ob začetku državljanske konference o prihodnosti Unije in tik pred Dnevom Evrope. Spremljamo umirjanje epidemije, se veselimo pospešenega cepljenja proti covidu-19 ter komentiramo sodne posledice rokohitrskega sprejemanja ukrepov proti okužbam. Računamo, komu bodo koristile predlagane davčne spremembe in komu drugi železniški tir do Kopra, ki so ga končno začeli graditi. Komentiramo obisk beloruske opozicijske voditeljice v Sloveniji in mučno Škotsko izbiranje med britansko in evropsko smerjo. Kritični pregled tedna tokrat z Marjanom Vešligajem.

48 min 16 s

06.05.2021

Kakšno Evropo želimo njeni državljani?

Deveti maj je v zgodovino vpisan kot tisti dan, ki ga je Robert Schuman z govorom o ustanovitvi evropske skupnosti za premog in jeklo, postavil na sam začetek evropskega povezovanja. Deveti maj je obveljal kot Dan Evrope in tik pred praznikom se bomo pogovorili o Evropski uniji danes in o tem, kako se lotiti prihodnosti 27-erice. Kako visoko sta cenjeni zdravstvena in socialna varnost? Zakaj ni dovolj, da se to od državljanov izve iz javnomnenjske raziskave oziroma zakaj bi morali Evropejci to vnovič povedati v okviru Konference o prihodnosti Evrope? Kakšen pristop k oblikovanju evropske prihodnosti sploh je ta konferenca, nekakšen vseevropski dialog, ki bo uradno zaživel prav na Dan Evrope? Kako polni pričakovanj so lahko vsakdanji ljudje, da bo njihov glas slišan? Bodo dali podlago za zakonodajne morda celo pogodbene spremembe na evropski ravni? Kako globoko rano je ne družbenem tkivu pustila pandemija in kakšni so obeti za evropsko rekonvalescenco skozi načrte za okrevanje in odpornost? In še - ali je bilo veselje zaradi zmage nad populizmom po volitvah v Evropski parlament pred dvema letoma preuranjeno? O vsem tem voditelj Luka Robida in gostje: - Sabina Kajnč Lange, predavateljica na Evropskem inštitutu za javno upravo EIPA, - Flora Cvetka Tinauer, direktorica podjetja Agencija za elektronsko poslovanje EBA in nekdanja predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, - Marinko Banjac, Katedra za teoretsko analitsko politologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Oddaja je del projekta Tu EU – moč javnosti, ki ga podpira Evropski parlament.

53 min 45 s

05.05.2021

Marsikatero zagato v turizmu bi rešila boljša komunikacija z odločevalci

Po 7 mesecih zaprtja bi se številni nastanitveni obrati lahko glede na vladno odločitev odprli, pa vendar marsikdo dvakrat premisli, preden svoja vrata - pod zahtevanimi pogoji - dokončno odpre domačim gostom. Je to prvi pokazatelj počasnega zagona slovenskega turizma? Od česa je odvisno, da bodo slovenski turisti lahko ponovno koristili turistične bone v hotelih, zdraviliščih, kampih in na turističnih kmetijah? S predstavniki le-teh se pogovarja voditeljica Tina Lamovšek. Gostje: - direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer, - predsednik Združenja hotelirjev Slovenije in direktor hotela Slon Gregor Jamnik, - predsednica Združenja kampov Slovenije pri Turistično-gostinski zbornici Lidija Koren, iz kampa Koren v Kobaridu, - podpredsednica Združenja turističnih kmetij Slovenije Urška Topolšek Planinšek, z eko turistične kmetije Urška nad Zrečami.

53 min 35 s

04.05.2021

Podnebna strategija in elektrika

Slovenski elektroenergetski sistem bo v prihodnjem desetletju najverjetneje ostal brez Termoelektrarne Šoštanj, še deset let pozneje pa tudi brez krške jedrske elektrarne. Poraba električne energije se ob tem povečuje in se bo še naprej, zlasti na račun ogrevanja in elektromobilnosti. Kako in za kolikšno ceno bomo prišli do novih proizvodnih obratov? Je doseganje podnebne nevtralnosti mogoče le z jedrskim scenarijem? Kaj bi množica razpršenih obnovljivih virov pomenila za zanesljivost oskrbe? In predvsem, kje so jasni načrti države v zvezi s tem? O vsem tem voditeljica Erna Strniša z gosti. Gostje: – Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in nekdanji direktor HSE, – Andreja Urbančič s Centra za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožef Stefan, koordinatorka projekta Life Climate Path 2050 – Slovenska podnebna pot do sredine stoletja, – Aleksander Mervar, direktor Elesa, sistemskega operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja.

53 min 3 s

03.05.2021

Prva lopata na trasi Koper–Divača

V sredo se bodo uradno začela dela na trasi drugega železniškega tira med Koprom in Divačo. Glavna gradbena dela, predorska, bodo v polnem razmahu predvidoma jeseni. V sredo bo 2TDK s Kolektorjem CPG podpisal tudi pogodbo za graditev odseka med Divačo in Črnim Kalom, potem ko je pred tedni že podpisal pogodbo za istrski odsek drugega tira. Kakšna bo dinamika na gradbišču, kakšni so postopki, da bo železniška proga postala v celoti dvotirna, in kakšne so skrbi krajanov ob prihodnji trasi? Tudi o tem se bo v Studiu ob 17.00 z gosti pogovarjala Tjaša Škamperle. V studiu: - Pavle Hevka, generalni direktor podjetja 2TDK, Družba za razvoj projekta, - Kristjan Mugerli, direktor družbe Kolektor CPG, - Jadran Bajec, predsednik Projektnega sveta za civilni nadzor nad izgradnjo drugega tira. Pogovarjali smo se tudi z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem, predsednikom uprave Luke Koper Dimitrijem Zadelom ter predsednikom županove komisije za spremljanje gradenj cest v koprski občini in drugega tira Primožem Turšičem.

49 min 37 s

30.04.2021

Tedenski aktualni mozaik

Iztekajoči se teden je bil most med praznovanjem upora in praznovanjem delavskih pravic. Na ljubljanskih ulicah je bilo spet 10 tisoč ljudi, kritičnih do razmer v politiki, kulturi, naravnem okolju. Preverjamo, kako so prvi teden odprtja ob strogih pogojih preživeli gostinci in hotelirji ter kakšne spremembe pogojev predlagajo. Komentiramo zajeten vladni načrt okrevanja z evropskimi milijardami in ključnimi reformami ter se primerjamo s sosedi. Spremljamo diplomatske obiske na najvišji ravni in se o slovensko japonskih odnosih, tamkajšnjem gospodarstvu in olimpijskih igrah pogovarjamo z veleposlanico v Tokiu. Kritični pregled tedna z Dušanom Miličem.

45 min s

29.04.2021

Evropske meje

Dokument, pod katerim ni podpisan nihče in v katerem neznan avtor predlaga spremembe meja na Zahodnem Balkanu, je Slovenijo postavil v središče medijske pozornosti. Naši politiki so se bili dolžni opredeliti do stvari, ki za Slovenijo nikoli niso bile vprašanje. Pa vendar, takšne zamisli že ves čas krožijo v javnosti in tudi v poluradnih krogih. Meje v Evropi že nekaj časa niso nedotakljive. Zakaj je torej ravno zdaj toliko pozornosti namenjene temu vprašanju? O teh in drugih s tem povezanih vprašanjih voditelj Marjan Vešligaj in gostje. Gostje: - nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, - analitik s Fakultete za družbene vede Faris Kočan, - profesor z Inštituta za narodnostna vprašanja Damir Josipovič.

53 min 13 s

28.04.2021

Kam izgine skoraj 140 tisoč pujsov na leto?

Dolgotrajni ukrepi omejevanja covida-19, kot je zapiranje gostinskih obratov in šol, so številnim rejcem povzročili silne težave. Odkup prašičev se je ustavil, cene pa so strmo padle. Prav ta kriza je razgalila eno od značilnosti trga s prašiči pri nas: to je visok, kar 20% delež neevidentirane prodaje prašičjega mesa. To je eden glavnih razlogov za nevzdržne razmere pri prodaji prašičev. Predstavniki kmetov ocenjujejo, da obseg črnega zakola ni tako velik in da se mesna industrija in trgovci oskrbujejo s poceni prašičjim mesom iz tujine. O tem, kdo se boji preglednosti na trgu s prašiči in ali jo država zares želi vzpostaviti z Jernejko Drolec in gosti. Gostje: - dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, - dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist iz Biotehniške fakultete v Ljubljani, - Danilo Meolic, predsednik strokovnega odbora za prašičerejo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, - Ana Ahčin, generalna sekretarka Gospodarskega združenja mesne industrije Slovenije.

51 min 49 s

26.04.2021

Slovenski filmski sektor v krizi

Potem ko je lani vlada po dolgotrajni blokadi sredstva zanj sprostila šele z začasnim ukrepom na silvestrovo, se letos obeta nadaljevanje enakih težav, skupaj z novimi. Ena od njih je tudi ta, da svet Slovenskega filmskega centra še vedno ni potrjen in javna agencija ne more delovati. Po drugi strani je vlada pred dnevi sprejela odlok, s katerim je znova dovolila obisk kinematografov, a ob upoštevanju strogih zaščitnih ukrepov. Kaj to pomeni za ustvarjalce in prikazovalce filmov, voditeljica Tina Poglajen z gosti. Gostje: - Matevž Luzar, predsednik društva slovenskih filmskih režiserjev, - producentka Ida Weiss - Jure Matičič, predsednik Art kino mreže Slovenije. Pogovarjali smo se tudi z Uršulo Menih Dokl z ministrstva za kulturo.

53 min 34 s

23.04.2021

Tedenski aktualni mozaik

Bolj kot novega leta se je marsikdo veselil konca tega tedna, ko se končno odpirajo vsaj terase lokalov in poti v sosednje regije. V zdravstvu je veselje bolj zadržano, prevelika sproščenost jim lahko spet napolni postelje covidnih oddelkov. Odpravljanje omejitev na vrat na nos je tokrat razjezilo predvsem hotelirje. Ocenjujemo proračunske posledice spoprijemanja z epidemijo in načrte o mini davčni reformi ter komentiramo izbiro novega rektorja ljubljanske univerze in njeno vlogo pri oblikovanju aktivnih, kritičnih in odgovornih državljanov. Od teh bo odvisen tudi boj proti podnebnim spremembam, ki jim v oddaji namenjamo posebno pozornost. Da zeleno stopa v ospredje ugotavlja tudi naša berlinska dopisnica, s katero spoznavamo nemške kanclerske kandidate. In v tem tednu seveda tudi ne moremo mimo dveh obsodb – obsodbe rasizma v Ameriki in obsodbe elitizma v nogometu. Kritični pregled tedna tokrat s Tomažem Celestino. .

43 min 56 s

22.04.2021

Epidemija duševnih stisk med mladimi

Strokovnjaki s področja duševnega zdravja opozarjajo, da bo epidemiji koronavirusa sledila še epidemija duševnih motenj. Različne stiske in stresne situacije doživljamo vsi, v nekaterih primerih pa te prerastejo v duševne motnje, ki zahtevajo strokovno pomoč, v najhujših primerih tudi bolnišnično obravnavo. Med otroki in mladimi v zadnjem letu zaznavajo več anksioznosti, depresije, motenj hranjenja in poskusov samomora. Postelj na kliničnih oddelkih otroške psihiatrije primanjkuje, čakalne dobe za klinične psihologe so še vedno predolge, otroci bolj kot prej iščejo odgovore in pomoč tudi v različnih svetovalnicah in na brezplačnih telefonskih številkah. Kaj se dogaja z otroki, mladimi in tudi študenti? Kako jim bomo pomagali? Se država sploh zaveda problema duševnih stisk in motenj otrok, ki imajo lahko dolgoročne posledice za dobrobit posameznikov in družbe v celoti? Odgovore išče voditeljica Špela Šebenik z gosti. Gosti: - Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, - dr. Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, - Borče Micev, psihiater iz službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Ljubljana, - dr. Tomaž Vec, vodja Psihosocialne svetovalnice za študentke in študente ter zaposlene na Univerzi v Ljubljani.

54 min 11 s

21.04.2021

Živa kultura po jesensko-zimskem zaprtju znova pričakuje zeleno luč vlade

V dolgem letu epidemij so kulturne prireditve vrata za obiskovalce odprle le v poletnih mesecih. Ob jesenskem drugem valu so jih znova zaprle in stik z občinstvom skušale nadomestiti na spletu. Občinstvo se je skupaj s kulturnimi ustvarjalci v tem času spraševalo, zakaj smo lahko odšli v nakupovalno središče po nov kos pohištva ali gradbeni material in se tako po sili razmer srečevali z množico ljudi, vrata kinematografskih in koncertnih dvoran ter gledališč pa so ostala zaprta. Kot kažejo trenutni podatki, se epidemija v Sloveniji počasi umirja in kultura je navsezadnje našla svoje mesto tudi na vladnem semaforju sproščanja ukrepov. Kulturni ustvarjalci so se na vladnem semaforju doslej prepoznavali pod točko „razno“ – v zeleni fazi med bari in diskotekami in tremi pikicami, ki so (pomenljivo) sledile, po napovedih vodje svetovalne skupine za covid-19 Mateje Logar pa odpiranje večine kulturnih prireditev zdaj načrtujejo v rumeni fazi. Voditelj Urban Tarman in gosti so razpravljali o tem, kako se bo ponovno odpirala „živa kultura“, ki je odvisna od neposrednega stika med ljudmi, in kakšni so izzivi ter pričakovanja v javnih zavodih in tudi med najbolj izpostavljenim delom kulturnih ustvarjalcev – to so samozaposleni, nevladne organizacije in podjetja, ki že pripravljajo kulturne dogodke, čeprav ne vedo, kdaj jih bodo lahko izvedli. Gostje: -\tIgnacija Fridl Jarc, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, -\tInga Remeta, predsednica Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, -\tUroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč, -\tMitja Prezelj, predstavnik Koalicije glasbene panoge in organizator koncertov, -\tMajda Pohar, zdravnica s Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

53 min 7 s

20.04.2021

Kaj je največja siva lisa v digitalizaciji Slovenije?

Evropska komisija je prihodnje desetletje razglasila za obdobje digitalnega preobražanja. Slovenija in druge članice Unije morajo vsaj petino ciljev v načrtih za okrevanje in odpornost po epidemiji doseči na digitalnem področju. Predsedniku vlade bo pri tem svetoval nedavno ustanovljeni Strateški svet za digitalizacijo. Glede na indeks digitalnega gospodarstva in družbe je Slovenija v letu 2020 uvrščena na 16. mesto med 28 državami. Smo nižje od povprečja Evropske unije. Pohvalimo se lahko z veliko strokovnjaki in močjo na področjih robotike, finančne tehnologije, kibernetske varnosti in umetne inteligence. Zakaj pa smo slabi v rabi internetnih storitev, kakšne so naše digitalne spretnosti, kaj smo dosegli doslej in kaj lahko premaknejo na ministrstvu za javno upravo in v strateškem svetu? Kje so največje sive lise v digitalizaciji Slovenije? O vsem tem voditeljica Maja Derčar z gosti. Gostje: - Peter Geršak, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo, - Igor Zorko, predsednik upravnega odbora Slovenske digitalne koalicije, - Mark Boris Andrijanič, predsednik Strateškega sveta za digitalizacijo.

53 min 43 s

Stran 1 od 188
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov