Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ars • sreda, 28. okt. 2020

Ars • sre, 28. okt.

Sproščujoče nočnoglasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Jan Ladislav Dussek: Sonata za harfo
Izvajalka: Uršula Aščič, harfa

Jiří Ignác Linek: Koncert v C – duru za orgle in orkester
Izvajalci: Alena Veselá, orgle; Komorni Orkester Bohuslav Martinů in dirigent František Jílek

Jan Dismas Zelenka: Sonata št. 5 v F – duru za 2 oboi, fagot in basso continuo
Izvajalci: Heinz Holliger,oboa; Maurice Bourgue, oboa; Klaus Thunemann, fagot;Thomas Zehetmair, violina; Klaus Stoll, kontrabas; Christiane Jaccottet, čembalo; Jonathan Rubin, lutnja

František Benda: Koncert v e - molu za flavto in orkester
Izvajalci: András Adorján, flavta; Ansambel Ars Rediviva iz Prage in dirigent Milan Munclinger

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Franz Kramář Krommer: Koncert za klarinet in orkester
Izvajalci: Jože Kotar, klarinet; Orkester Slovenske filharmonije in dirigent Marko Letonja

Leopold Antonin Koželuh: Sonata za klavir v c – molu, op. 2, št. 3
Izvajalka: Dana Šetková, klavir

V središču poezije Galwaya Kinnella je človek. Kinnell je rad motril predvsem posameznikova psihološka stanja, a kritiki poudarjajo, da je tisto, kar je pesnika zanimalo, vedno neka globlja celota življenja. Pesem z naslovom Počakaj je avtor napisal svojemu študentu, ki je zaradi nesrečne ljubezni razmišljal o samomoru.

František Antonin Rössler Rosetti: Koncert za flavto in orkester v D - duru
Izvajalci: Fedja Rupel, flavta; Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Anton Nanut

Bedřich Smetana: Uvertura k operi Prodana nevesta in Furiant iz 2. dejanja opere
Izvajalca: Simfonični orkester RTV Ljubljana in dirigent Stanislav Macura

Bohuslav Martinu: Varijacije na slovaško temo za violončelo in klavir
Izvajalca: Heinrich Schiff, violončelo; Aci Bertoncelj, klavir

Leoš Janáček: Vlaški plesi
Izvajalca: Češki filharmonični orkester in dirigent Alois Klima

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

10:00
Poročila

Skoraj vsa Rosenmüllerjeva ohranjena vokalna glasba je sakralna. Skladatelj je le v svojem leipziškem obdobju objavil nekaj duhovnih koncertov in te skladbe od leta 1654 naprej razpečeval le še v rokopisu, kakor je bila navada med boljšimi nemškimi skladatelji. Večino jih je napisal v Italiji, a vse so se ohranile samo v nemških virih. Približno sto petdeset ohranjenih skladb skupaj z inventarji izgubljenih zbirk priča, da je bil eden najbolj priljubljenih skladateljev svojega časa.

11:00
Poročila

Poznamo več oblik branja in v digitalni dobi se vse prepogosto dogaja, da izgubljamo zmožnost za najpomembnejšo izmed teh oblik, namreč zmožnost za osredotočeno, poglobljeno branje daljših besedil. Zakaj je pomembno, da to zmožnost gojimo in razvijamo, kako to storiti in kako je število posameznikov, ki tako branje obvladajo, povezano z inovativnim, spodbudnim življenjskim okoljem, dr. Miha Kovač razlaga v svoji knjigi Berem, da se poberem. Deset razlogov za branje knjig v digitalnih časih.

Kratka glasbena medigra.

12:00
Poročila

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju skladb za orkester v izvedbi solistov in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom kitajskega dirigenta En Shaa. Šef dirigent orkestra je postal leta 2006, vodil ga je do septembra 2018, ko je z njim izvedel prvi koncert sezone 2018/2019. V ciklu Kromatika je z orkestrom izvedel nadvse uspešne koncertne sporede, pogosto predstavljal sodobne skladbe in prve izvedbe novih del slovenskih skladateljev. Poleg vodenja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je tudi gostujoči dirigent Kitajskega nacionalnega simfoničnega orkestra, hkrati pa redno gostuje pri ameriških in kanadskih orkestrih. Pod taktirko En Shaa boste poslušali suito za orkester Pelleas in Melissanda, op. 80, Gabriela Fauréja, simfonično pesnitev Pesem jeseni Antona Lajovca, Štiri pastorale Stanka Premrla in Koncert za tri trobente in godala Egila Hovlanda. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 29. oktobra ob 5.05.

13:00
Poročila

13:05
Kratka radijska igra: Štefan Ždrale - Bobby

Glasbena medigra.

14:00
Poročila

V okviru evropskega zelenega tedna, ki je potekal prejšnji teden, so že štirinajsto leto izbirali najboljše projekte programa Life; programa, prek katerega Evropska unija financira ukrepe varstva okolja, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam. Na področju varstva narave je bil letos za najboljšega izbran projekt DinAlp Bear, projekt celovitega upravljanja in varstva rjavega medveda v severnih Dinaridih in Alpah. Ker je odnos človeka do medveda pri njegovem ohranjanju ključen, je bilo v okviru tega projekta veliko pozornosti usmerjene prav v iskanje načinov za uspešnejše sobivanje.
»Lotili smo se iskanja težav na lokalnem nivoju, na terenu, intenzivno smo pristopili do rejcev, ki so imeli težave z medvedi, in iskali rešitve za njih. Pomemben je tudi mednarodni vidik, intenzivno sodelovanje s sosednjimi državami pri upravljanju z medvedi ter monitoring,« našteva ključne uspehe projekta DinAlp Bear vodja projekta Rok Černe z Zavoda za gozdove.
Številne rešitve, ki so v okviru projekta nastale, so se v praksi odlično izkazale; od medovarnih smetnjakov, ki medvedom onemogočajo dostop do odpadkov, varnostnih ograj in pastirskih psov. Naslavljanje ključnih razlogov za konflikte in sodelovanje s prebivalstvom, ki z medvedi živi, je glavni razlog, da se v zadnjih letih število konfliktov ne povečuje. Oziroma se ne povečuje toliko, kot se povečuje število medvedov. Trenutno jih je po ocenah okoli 1000, kar je približno dvakrat več kot pred desetimi leti.
A medtem ko v svetu Slovenija velja za zgled uspešnega upravljanja z medvedi, se v javnosti po eni strani krepi nestrinjanje z odstrelom, kot načinom omejevanja števila medvedov, po drugi pa je vse več tudi tistih, ki menijo, da je medvedov že preveč.
»Za uspešno sobivanje z medvedom je ključen dialog med vsemi; od rejcev, naravovarstvenikov do upravljalcev in raziskovalcev. To je zelo zahtevna naloga. Dialog je takšna premična tarča. A pomembno je, da se dialog nadaljuje,« poudarja dr. Tomaž Skrbinšek.
Prostor, kjer pri nas živi medved, je razdrobljen. Gozd se neprestano prepleta s kulturno krajino. Zaradi naraščanja števila medvedov v zadnjih letih število konfliktov narašča. Dobri ukrepi sicer prispevajo k zmanjševanju konfliktov, analize pa kažejo, da je težav z medvedi največ na območjih, kjer je veliko kulturne krajine in tam, kjer medvedov (še) niso vajeni.
»Ključno je, da ljudem, ki živijo na območjih, kjer je medved razširjen, sobivanje omogočimo. Črta je lahko zelo tanka med tem, kdaj lahko govorimo o sobivanju in kdaj je konfliktov preveč. Zato je potreben strpen dialog,« pravi tudi Miha Marenče, vodja sektorja za načrtovanje razvoja gozdov na Zavodu za gozdove.
To je le nekaj poudarkov iz oddaje Glasovi svetov. Vabljeni k poslušanju.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V času, ko smo zaradi epidemije primorani več časa prebiti doma, se morda pogosteje pomudimo tudi ob poeziji – tako domačih, kot tujih pesnikov. Francoski pesnik Guillaume Apollinaire je gotovo eden tistih, čigar pesmi so vredne prebiranja in našega časa. Morda pa tudi samospevi, ki so nastali na njegovo liriko in ki posamezne pesmi še dodatno osvetljujejo. Nekatere izmed njih boste ob letošnji 140.obletnici njegove smrti slišali tudi v tokratni oddaji.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Na baletnih predstavah doživljamo domala idealno sožitje glasbe z gibom. Baletni koraki se zbližajo z impulzi, ki jih ustvarja glasba. Glasba s plesom in brez besed razkrije zgodbe, ki jih začutimo in prepoznamo. Koreografi pa pogosto izberejo tudi glasbo, ki nima vsebinske niti plesnobaletne opore. Mnoga glasbena dela so z baletno realizacijo pridobila novo dimenzijo. Puls, ki ga ima glasbeno delo, prevzamejo plesni koraki. Na to témo se je avtor oddaje profesor Pavel Mihelčič aprila leta 2013 pogovarjal s koreografom, profesorjem in doktorjem Henrikom Neubauerjem.

"Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse. Pri tem tudi izveste, čemu nisem hotel zakonske družice, katera bi me bila ravno tako okrog prsta obvijala, kakor obvijate ve svoje može. Pri poslušanju se bodete morda obilo smejale! Vprašanje je torej: me li hočete poslušati?“

V času, ki je rezerviran za radijski roman na tretjem programu, bomo prvič prebirali Tavčarjevo povest Cvetje v jeseni. Tavčar je svojo povest pod psevdonimom Emil Leon objavil v Ljubljanskem zvonu leta 1917.

Za radio so Cvetje v jeseni pripravili ustvarjalci slovenskega programa Radia Trst A pod režijskim vodstvom Marka Sosiča. Glasbo za radijski roman v 25 delih je ustvaril tržaški skladatelj Aleksander Vodopivec. Pripoveduje dramski igralec Tone Gogala.

V središču poezije Galwaya Kinnella je človek. Kinnell je rad motril predvsem posameznikova psihološka stanja, a kritiki poudarjajo, da je tisto, kar je pesnika zanimalo, vedno neka globlja celota življenja. Pesem z naslovom Počakaj je avtor napisal svojemu študentu, ki je zaradi nesrečne ljubezni razmišljal o samomoru.

Po uspehih v šestdesetih in sedemdesetih je z družino kar nekaj let preživel na begu pred francoskimi oblastmi. Ko so se iz ZDA in Kanade vrnili v domačo državo, dolgo ni mogel obnoviti svoje prejšnje slave. Vse se je spremenilo, ko je leta 1997 izdal ploščo starih uspešnic; ta se je izkazala za finančno zelo uspešno.

V Arsovem art ateljeju nadaljujemo cikel oddaj Oscilacije. V drugi o sedmih oddaj o zgodovini slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe bo Primož Trdan predstavljal zgodne mojstrovine, nastale v režiji slovenskih avtorjev v studiih za elektroakustično glasbo od Pariza, Utrechta do Beograda, od Freiburga do Sydneya.

22:00
Poročila

Obrobne poti sodobne kompozicije…zvočni eksperiment…improvizirana glasba in glasni novi jazz

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.

Samanta Hadžić Žavski se v zgodbah svojega knjižnega prvenca Serijski morilec suvereno poigrava z bralčevim horizontom pričakovanj in gradi nenavadne pripovedne svetove. V njih pa jasno prepoznamo ostre robove sveta, v katerem živimo prav mi sami in ki jih predstavljajo predsodki, stereotipi, nasilje in nestrpnosti.

23:59
Slovenska himna

53:48
Ferruccio Busoni, prva oddaja
1:45
Franjo Frančič: Si
6:58
Glasbeni poudarki
37:18
Matjaž Zupančič: Hodnik
32:51
Liv Heloe: Briskeby
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov