Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ars • petek, 9. apr. 2021

Ars • pet, 9. apr.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih oddaj na programu Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

»Poezija mora biti rezilo, ki odpira v nas, kar je banalnega, da nam približa kakšno resnico,« razmišlja o poeziji Marzanna Bogumiła Kielar, vrhunska sodobna poljska pesnica. Številni strokovni bralci se strinjajo, da njeni verzi z izjemno čistostjo tona silijo prej k molku kot komentiranju.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

10:00
Poročila

Machautov glasbeni jezik ni bil enoten. Nekatere izmed njegovih skladb imajo melodije, ki si jih je lahko zapomniti. Njihove fraze so pravilne, jasen pa je tako metrum kot tudi harmonski jezik. Prav take skladbe so danes med skladateljivimi bolj znanimi deli, saj jih glasbeniki pogosteje izvajajo in snemajo. Druge so veliko bolj nevsakdanje in za naša ušesa zvenijo nenavadno. V Machautovem času med bolj znanimi in večkrat prepisanimi niso bile vedno le preprostejše skladbe in zdi se, da so tudi njegove neposredne naslednike pogosteje zanimale tiste bolj zapletene in manj pravilne.

11:00
Poročila

Bliža se čas slovenskega predsedovanja Evropski uniji in številni v tem obdobju vidijo zadnji vlak za pospešitev pridružitvenega procesa držav Zahodnega Balkana tej integraciji. Evropska čakalnica postaja vse manj privlačna, še posebno v obdobju krize zaradi covida - 19. Ali je Zahodni Balkan še zahoden? se sprašujemo, ko vidimo, kako izkoriščajo priložnosti novi igralci Rusija, Turčija in predvsem Kitajska. Bi veljalo njihovo navzočnost odpraviti s pritiskom na balkanske države ali pa jim ponuditi več, kot ponujajo oni?

Tokrat smo v družbi Mladinskega pevskega zbora Glasbene šole Koper. Mlade pevce s posebno skrbjo vodi zborovodkinja Maja Cilenšek, ki je diplomirala na oddelku za glasbeno pedagogiko na ljubljanski akademiji za glasbo. Na zborovske sporede redno uvršča novitete slovenskih skladateljev, med njimi skladbe Uroša Rojka, Ambroža Čopija, Lojzeta Lebiča, Gašperja Jereba in Jake Kluna, ki jih lahko slišimo v oddaji...

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

Zasedba vlog je taka:

Ivo: Jurij Reja, tenor,
Jela: Milka Evtimova, mezzosopran,
Frano: Franc Javornik, bas,
Anica: Ženi Živkova, sopran,
Niko: Edvard Sršen, bariton,
Vlaho: Ivan Sancin, bas,
Pavo: Karel Jerič, tenor,
Tri žene: Nada Grozdanova, sopran, Marija Košir, sopran in Alenka Dernač - Bunta, mezzosopran ter
Trije delavci: Jože Gašperšič, tenor, Jaka Jeraša, bariton in Zdravko Kovač, bas;
Zbor in orkester ljubljanske opere bo vodil Ciril Cvetko.

14:00
Poročila

Želite biti seznanjeni z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu in tudi kritiško slediti tekočemu filmskemu sporedu?

Prav zaradi Friedhoferjeve bohotne orkestracije skladbe Harryja Warrena in zaradi kemije med glavnima igralcema Caryjem Grantom in Deborah Kerr ostaja film Nepozabna avantura nepozaben.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Od začetka pandemije so se znanstveniki posvetili že tako rekoč vsem mogočim vidikom, ki bi lahko kaj prispevali k zmanjševanju visokega zdravstvenega davka virusa Sars-cov2. Cepiva proti covidu-19 smo dobili v rekordnem času zgolj enega leta, a nove variacije virusa že nakazujejo, da so cepiva le del uspešnega odgovora na aktualno pandemijo. Resnično dobrodošlo bi bilo seveda učinkovito zdravilo. A tudi razvoj zdravil običajno traja zelo dolgo.
Da bi ta zamudni postopek čim bolj skrajšali, se je mednarodna skupina znanstvenikov osredotočila na učinkovine, ki so že prestale vsaj delno klinično testiranje. Preverili so približno 6000 substanc in z novimi metodami močno pospešili iskanje najbolj obetavnih kandidatov.
Iskali so snovi, ki bi preprečile virusu, da se v celici razmnožuje. Ciljali so predvsem na glavno proteazo virusa, ki ima v procesu nastanka novih virusov ključno vlogo. Če bi jo lahko onemogočili, bi s tem onemogočili tudi virus. Kandidate so iskali z metodo rentgenske difrakcije, ki je potekala na sinhrotronu Desy v Hamburgu. Ta je običajno zelo zaseden, a zaradi prvega vala pandemije, ki je ustavil tudi številne znanstvene raziskave, so bili pogoji idealni za množično testiranje potencialnih učinkovin. Najbolj obetavne snovi so preverili še v laboratorijih. Tako so prišli do 11 substanc, ki se zdijo izredno primerne za učinkovito oviranje virusa. Ena med njimi je celo že v 3. fazi kliničnih preverjanj prav za covid-19. Po povsem drugi poti jo je kot obetavno že zaznala druga skupina znanstvenikov.
A kot poudarja Dušan Turk, je na tej točki še nemogoče vedeti, ali bo snov, ki je delovala v celični kulturi, dejansko ustrezno delovala na ljudeh. Klinične raziskave so zato odločilne. So pa s to raziskavo razvoj zdravil temeljito pospešili.
"Naša raziskava je na nek način, kot se temu reče, groundbreaking, ker smo uspeli narediti presejalne teste z uporabnimi molekulami ne zgolj s fragmenti in jih zdaj niti ni treba med seboj povezati, ampak smo že tako lahko skočili v fazo optimizacije, da ne rečem celo klinične uporabe," je med drugim v pogovoru izpostavil prof. dr. Dušan Turk.
V začetku aprila letos, torej dobro leto po začetku raziskav, so svoje izsledke objavili v prestižni reviji Science. V mednarodni raziskavi so sodelovali tudi Katarina Karničar, Aleksandra Usenik, Jure Loboda in Dušan Turk z Odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo Instituta »Jožef Stefan«. Prof. dr. Dušan Turk je bil gost oddaje Podobe znanja.

17:00
Recital

V oddaji Recital predvajamo koncerte najboljših glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.

Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.

Nocoj bomo slišali še eno zimsko pravljico iz bogatega radijskega arhiva. Njen naslov je Snežni otroci. Napisal jo je Janez Sever, glasbo zanjo je zložil skladatelj Lojze Lebič, interpretiral pa jo je dramski igralec Jože Zupan. Posnetek je nastal januarja 1967.

Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede:
"To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Zaključni, peti koncert ljubljanskega Foruma nove glasbe, večer z naslovom Vijugasti glasovi, bo izvedel festivalski ansambel Neofonía v prilagojeni zasedbi, vodstvo pa bo prevzel dirigent Leonhard Garms.

Pridružite se nam v radijskem ali spletnem video prenosu.

22:00
Poročila

22:05
Zborovski koncert

23:00
Jazz ars

23:59
Slovenska himna

53:35
Interpretacije Anthonyja Braxtona
7:58
Jan Krmelj: Relikvije dihanja
57:45
Čas, prostor in glasba
1: 0:29
Glasbeni utrip
32:17
Samospevi Franza Liszta II
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov