Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ars • nedelja, 25. apr. 2021

Ars • ned, 25. apr.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Podnaslov tokratne oddaje je – zemlja in sveto; spregovorili bomo o tem, kako zemlja mnogim kmetom pomeni tudi nekaj presežnega - božjega. O tem bodo v oddaji spregovorile tri biodinamične kmetovalke Majda in Katja Temnik iz Žič pri Slovenskih Konjicah in prof. dr. Ana Vovk z Univerze v Mariboru, je tudi ustanoviteljica samooskrbnega poligona v Dolah pri Poljčanah.

Beneventanski koral in z njim beneventanski rokopis izvirata iz zgodnjega srednjega veka, natančneje iz 7. stoletja, ko je bilo mesto Benevento na jugu Italije politično in kulturno središče tedanje langobardske civilizacije; tá se je takrat raztezala čez celotno območje latinske južne Italije in se kulturno oplajala iz različnih strani. Najizrazitejši so bili vplivi iz bizantinskega cesarstva, sad povezovanja in kulturne izmenjave je tudi starodavna glasba, ki jo boste slišali v tokratni oddaji.

Iz mariborske stolnice svetega Janeza Krstnika na 4. velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, ki jo, ob somaševanju tamkajšnjih duhovnikov, daruje mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Za glasbeno spremljavo in petje skrbita Amadeja Juhart in Martina Ješovnik.

11:00
Poročila

V oddaji Evroradijski koncert predvajamo posnetek koncerta Orkestra italijanske Švice in violončelista Pabla Ferrándeza, ki sta pod dirigentskim vodstvom Krzysztofa Urbańskega nastopila 25. marca v Centru umetnosti in kulture v Luganu v Švici. Spored koncerta so sestavljale kompozicije Petra Iljiča Čajkovskega: Fantazijska uvertura Romeo in Julija, Variacije na rokokojsko temo za violončelo in orkester v A-duru, op. 33 in Simfonija št. 4 v f-molu, op. 36.

13:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

14:00
Poročila

Pisatelj in dramatik Emil Filipčič, tudi mnogoimenski literarni junak velikega dela svojih romanov, v svojem pisanju pogosto razmišlja o svojem ustvarjanju. Njegova avtorefleksija je včasih skoraj filozofska, drugič vihravo razposajena. Duhovito jo je popisal tudi v romanu Problemi, za katerega je pred desetimi leti prejel nagrado Prešernovega sklada. V izbranem odlomku bomo avtorja spremljali na nastopu pred tisočglavim občinstvom.
Interpretira Barbara Cerar.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:00
DIO: šport, vreme, promet

V oddaji bomo predvajali posnetke s koncerta Nemškega simfoničnega orkestra iz Berlina, ki je pod vodstvom Robina Ticciatija nastopil enaindvajsetega novembra lani v veliki dvorani Berlinske filharmonije. Dogodek je zaradi omejitev in ukrepov potekal brez prisotnosti občinstva. V uvodu je zvenela simfonična pesnitev Otok mrtvih Sergeja Rahmaninova. Orkester je nadalje izvedel delo z naslovom Ionska svetloba Klausa Langa, skladbo, ki je bila prvič izvedena nekaj tednov prej, oktobra lani, na Donaueschingenskih glasbenih dnevih – enem osrednjih festivalov sodobne glasbe, koncert pa so zaokrožili odlomki iz Wagnerjevega Somraka bogov, ki jih je v glasbeni potpuri povezal in priredil Erich Leinsdorf.

V tokratni oddaji Sedmi dan se bomo posvetili islamu, najmlajši abrahamski religiji. Če smo kristjani nedavno s postom končali, pa so muslimani z njim začeli. Vstopili so v sveti mesec ramazan, ki za njih predstavlja obdobje globokega premišljevanja in duhovne prenove. V oddaji bo novinar Nejc Krevs v pogovoru z zgodovinarjem dr. Draganom Potočnikom iskal vzporednice med judovstvom, krščanstvom in islamom. Kako zaznamujemo post, kakšne so verske zapovedi in molitve in kako razumeti Boga?

Igor Stravinski je skladateljska osebnost, ki bo v ospredju tokratne oddaje. Letos namreč mineva 50 let od njegove smrti. Za orgle se tá véliki ruski skladatelj poljskega rodu, sicer ni nikoli posebej zanimal in zanje ni napisal niti ene solistične skladbe. Še več, orgel v resnici sploh ni maral in zanje je izjavil, da so »pošast, ki nikoli ne diha.« Edino delo, v katerem jih je uporabil, je Canticum sacrum, ki ga je namenil za sopran in tenor solo, mešani zbor ter orkester z orglami.
A kakorkoli, orgelski interpreti kljub temu radi posegajo po njegovih delih in jih prirejajo za orgle. Na njih zvenijo presenetljivo dobro, predvsem pa - nenavadno.

V Prišlekih, romanu, ki ga mnogi štejejo za najboljši slovenski roman 20. stoletja, je Lojze Kovačič literarno silovito opisal svojo lastno življenjsko izkušnjo. Kot desetletni otrok je z družino zapustil rodno Švico in prišel v Slovenijo oziroma Jugoslavijo. Življenje v predvojni Jugoslaviji je bilo težko - kmalu se je začela tudi vojna. V oddaji Spomini, pisma in potopisi boste slišali odlomek iz Prišlekov, v katerem Lojze Kovačič opiše, kako je kot deček doživel okupacijo aprila 1941.

Cvetka Lipuš je pri Beletrini na začetku leta objavila novo pesniško zbirko Odhajanje za začetnike. V Literarni nokturno smo uvrstili nekaj značilnih pesmi iz zbirke, pesmi, ki med drugim tematizirajo razmerje lirskega subjekta do okolice, do drugih.

V oddaji Nedeljski glasbeni portret bomo predstavili življenjsko pot Acija Bertonclja, enega izmed pomembnejših pianistov preteklega stoletja.

22:00
Poročila

Lani novembra je umrla Jan Morris, valižanska pisateljica, ki je napisala vrsto knjig o mestih in deželah, vendar je zavračala oznako avtorice potopisov. Dosledno je vztrajala v svojem obrobnem položaju, a v njem odprtih rok sprejemala drugo in drugačno. Z globino, širino in humorjem je pisala o krajih, časih in ljudeh - pa tudi o sebi. V slovenščino imamo prevedeni njeni izjemni knjigi o Trstu in Benetkah.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Marko Sosič je avtor kratkih zgodb Iz zemlje in sanj, s katerimi se je prebil med sedem finalistov za nagrado ‘’kritiško sito za najboljšo knjigo leta 2011’’. To leto je knjiga tudi izšla pri mariborski založbi Litera. Knjiga Iz zemlje in sanj zajema 11 zgodb, ki se vijejo med tesnobnim in odrešujočim, med temnim in svetlim, kajti vsaka izmed njih se izraža na dveh ravneh: pripoved je realistična, vanjo pa vdirajo spomini iz preteklosti, travme, sanje, prividi. Kot nevidna telesa se plazijo v na videz mirno, celo harmonično sedanjost, v košček življenja posameznega junaka. A ta večkrat nasilni vdor ni le vdor tujega, zunanjega; najpogosteje Sosič tujke uporablja za utelešenje notranjih konfliktov, ki se včasih naposled pomirijo, včasih pa ne. Zgodbe se posvečajo vprašanjem meje, vojn, migracije, begunstva, ljubezni, samote in občutka krivde, ujetosti in nemoči, pa tudi pomoči, hvaležnosti, spokojnosti in ne nazadnje sreče. Zgodbe iz knjige Iz zemlje in sanj so v radijski izvedbi zaživele v interpretaciji Primoža Forteja, Aleša Valiča, Barbare Cerar in Danijela Malalana. Za slovenski program Radia Trst A jih je režirala Suzi Bandi.

23:59
Slovenska himna

31:31
Zadnji skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 90 let (2. del)
1:45:57
Koncert Orkestra Romanske Švice in violinistke Karen Gomyo
58:59
Evangeličansko bogoslužje iz Murske Sobote
33:33
Sakralna dela Giuseppeja Verdija
46:39
Pustolovščine Toma Sawyerja
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov