Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ars • ponedeljek, 26. apr. 2021

Ars • pon, 26. apr.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Prvi del današnje Glasbene jutranjice namenjamo renesančnim plesom v sodobni predelavi za trobilni ansambel, liričnemu in poskočnemu duetu Claudia Monteverdija ter instrumentalnim delom Johanna Sebastiana Bacha in bratov Haydn.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

France Kosmač je znan predvsem kot režiser igranih in dokumentarnih filmov, pa tudi kot pesnik in pisatelj. Med drugim je leta 1944 objavil zbirko Partizanski soneti in leta 1959 režiral film Dobri stari pianino. Dramski igralec Brane Grubar interpretira njegov sonet z naslovom Partizan.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

10:00
Poročila

Cikel oddaj tokrat posvečamo skladateljici Sofiji Gubajdulini. Njena nekompromisna skladateljska drža ji je med študijem na moskovskem konservatoriju povzročala veliko težav. Tudi njena profesionalna kariera in mednarodna prepoznavnost sta bili s strani režima Sovjetske zveze v veliki meri zatrti. Šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je postala poznana širši mednarodni javnosti. Njena netolerantnost do omejevanja in predpisovanja politično motiviranih estetskih smernic socialističnega realizma pa je do določene mere povezana tudi s skladateljičinim duhovnim nazorom. Slednji je nerazdružljiv del glasbe govorice Gubajduline.

11:00
Poročila

Na začetku bomo spomnili na Svetovni dan knjige in avtorskih pravic, 23. april, nakar pa na dva skupka podeljenih odličij: Jakopičeve nagrade so najpomembnejša priznanja na področju vizualne umetnosti pri nas, bienalno nagrado in priznanja Izidorja Cankarja pa podeljuje Slovensko umetnostno-zgodovinsko društvo. Pripravljamo povzetek dogajanj ob ustanovitvi Centra Rog Mestne občine Ljubljana in odziv uporabnikov januarja zaprte tovarne Rog. Seznanili vas bomo z razstavo o življenju in delu pokojne antropologinje Branislave Sušnik LA DOCTORA v Slovenskem etnografskem muzeju, ki je živela, raziskovala in pisala v Paragvaju. V prenovljeni Galeriji sodobne umetnosti v Celju so odprli razstavo slikarja Mitje Ficka. V zagrebškem Nacionalnem muzeju sodobne umetnosti so nedavno odprli razstavo o sodelovanju slovenskih študentov in zagrebških profesorjev na likovni akademiji v obdobju med vojnama z naslovom "Vezi", hrv: Spone, slišali pa boste tudi razpisne pogoje za že 30. Arsovo kratko zgodbo.

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

V Kopru v Mali loži pod Pretorsko palačo v središču mesta, je še nekaj dni odprta razstava o istrskem trgovcu z naftnimi derivati Istrabenz, ki je do končne privatizacije leta 1996 desetletja krojilo lep del tako gospodarskega kot družbenega življenja na obali. Po prvomajskih praznikih se bo preselila v avlo Pokrajinskega arhiva Koper, kjer bo na ogled do konca maja. V pogovoru z avtorico razstave, prof.dr.Jedert Vodopivec Tomažič, bomo načeli vprašanje, koliko in zakaj je gospodarska dediščina del kulturne dediščine nekega okolja, saj podjetja razen nekaj odvodov že lep čas ni več, ostali pa so spomini na eno najuspešnejših primorskih, hkrati pa tudi slovenskih podjetij v povojnem obdobju. Kot delniško družbo so Istra benz ustanovili jeseni l.1948, saj takrat v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja (1947-1954) pod vojaško upravo jugoslovanske vojske (VUJA) še niso veljali jugoslovanski civilni zakoni. In šele Osimski sporazumi med SFRJ in Italijo l.1977 so cono B STO mednarodnopravno postavili v okvir Jugoslavije oziroma takratne Socialistične republike Slovenije, katere legalni naslednik je sedanja republika.
Ob razstavi so izdali tudi publikacijo, razdeljeno na tri del, arhivsko-zgodovinski uvod, študije treh poznavalcev gospodarske preteklosti Obale in zbrani osebni spomini še živečih akterjev nekdanjega Istrabenza.

Oddajo Ženske v svetu glasbe tokrat posvečamo slovenskemu ansamblu kljunastih flavt Le Phénix, ki je začel pred leti delovati na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod vodstvom docentke Mateje Bajt. V triu z njo igrata Kristina Martinc, prva magistrica študija kljunaste flavte na ljubljanski Akademiji za glasbo, in Una Košir, ki na akademiji končuje magistrski študij. V ansamblu Le Phénix izvajajo glasbo za trio kljunastih flavt zelo raznolikih zvrsti iz različnih obdobij; od srednjega veka prek ars nove in italijanskega ”trecenta” vse do poznega baroka, izvajajo pa tudi skladbe sodobnih avtorjev 20. in 21. stoletja. Posvečajo se historičnim izvedbam skladb in interpretacijam glasbe različnih slogov ter igrajo na izvirna zgodovinska glasbila, primerna za izbrani repertoar. Iz njihovega koncertnega sporeda Odstiranje lepote zvoka od ars nove do baroka bomo predstavili šanson O rosa bella / Lepa vrtnica Johannesa Ciconie z besedilom Leonarda Giustinianija, posvetno pesem J’aime la biauté / Ljubim lepoto neznanega skladatelja 15. stoletja, instrumentalno različico kanconete Arise, get up, my dear / Zbudi se, vstani, moja draga Thomasa Morleya in sonato – Trio II a 3 v D – Johanna Joachima Quantza. V oddaji, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi odlomka iz pogovora z Matejo Bajt.

14:00
Poročila

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

Nadaljujemo sklop oddaj znotraj niza MEDENINA IN PATINA, v katerih bomo predstavili najboljše od najboljših - trobilni ansambel Philipa Jonesa. Prejšnjič ste slišali polovico njihovega smelega, po kronologiji pa enega poslednjih projektov - »Trobila v Walhalli«, kjer se je zasedba ansambla razširila na celotni pihalni orkester, danes pa boste s te plošče slišali še priredbe odlomkov iz Wagnerjevih oper Lohengrin, Somrak bogov in Rensko zlato.
Seveda so tako pri snemanju kot pri koncertih, ki so sledili izdaji CD-ja sodelovali sami najboljši Londonski trobilci, pihalci in tolkalci, največkrat tudi člani slovitih londonskih orkestrov, torej je govor o projektnem orkestru, ki jih je Philip Jones na podlagi svoje izjemne glasbene avtoritete lahko zbral in iz take, na prvi pogled zelo heterogene skupine izvlekel najboljše.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Manjša in neodvisna koncertna prizorišča ostajajo bodisi zaprta ali pa so pogoji, pod katerimi bi lahko delovala tako strogi, da si odprtja ne morejo privoščiti. Zato so se povezala in oblikovala mednarodno iniciativo koncertnih prizorišč Enlarge Europe, katere del je tudi ljubljanski KUD Channel Zero. V oddaji napovedujemo tudi gledališko predstavo Jubilej, ki bo po dolgem času izvedena živo na odru.

Danes se z oddajo vračamo 8 let nazaj, in sicer poslušamo ponovitev oddaje, ki smo jo poslušali že decembra leta 2012. Takrat smo zavrteli posnetek koncerta na katerem je v okviru Koncertnega abonmaja Akademije za glasbo nastopil Komorni godalni orkester akademije in izvedel dve serenadi - Elgarjevo in Čajkovskega ter novo delo Petra Smoliča - Koncert za trobento, klarinet in godalni orkester.

Recenzije so napisali Lev Detela, Tonja Jelen, Miša Gams in Milan Vogel..

Izbrali smo glasbo za godala štirih avtorjev, Brine Jež Brezavšček, Lucijana Marije Škerjanca, Lojzeta Lebiča in Marijana Lipovška.

V sklopu štirih večerov bomo s študenti zaključnih letnikov iz Akademije za gledališče, radio, film in televizijo vstopili v svet slovenskih pripovedi, kjer še živijo bajeslovna bitja.
Z interpretacijo Domna Novaka in Ivane Percan Kodarin se bomo vrnili tja daleč nazaj, na sam začetek Zemlje in morda izvedeli, kako je bilo, ko se je delu svet. Prva pripoved je zapisana v zbirki slovenskih ljudskih pripovedi, Divji jagi iz leta 1994, ki jo je uredil Franček Bohanec, druga pripoved pa v eni od knjižic Zakladnice slovenskih pripovedi; Kole, kole, koledo, leto lepo mlado, izboru Slovenske ljudske pripovedi ob letnih mejnikih iz leta 2008, ki sta jo uredila Monika Kropej in Roberto Dapit. Pod režijo se podpisuje Živa Bizovičar, dramaturgijo je delala Iva Štefanija Slosar, avtor glasbe pa je Gašper Lovrec.

Čez tri dni bo minilo sto let, odkar se je v Peratih pri Livku nad Kobaridom rodil Janko Perat, pisatelj, publicist in družbeni delavec, avtor številnih memoarskih spisov in strokovnih del o varstvu narave, lovu in planinstvu, na primer feljtona Planine umirajo počasi iz leta 1975, ki opozarja na problem izumiranja planšarstva. Posvečal pa se je tudi besedilom o drugi svetovni vojni in o bitkah na Bližnjem vzhodu. Tudi Peratova leposlovna dela so povezana z naravo in vojno, še posebej s prekomorskimi enotami v narodnoosvobodilnem boju. V slovenski partizanski literaturi so posebnost, saj opisujejo politično in zgodovinsko dogajanje med prekomorci. Tak je tudi roman Odločitev v puščavi, v katerem opisuje Slovence v Primorju in Istri, ki so bili italijanski državljani in so jih mobilizirali v italijansko vojsko, jih poslali v Libijo, nato pa so tam našli pot do zaveznikov. Odlomek iz romana interpretira dramski igralec Miha Nemec.

Emmanuel Lévinas, eden največjih filozofov 20. stoletja, se je rodil v litvanskem mestu Kaunasu. Bil je judovskega rodu. Leta 1914 je njegova družina emigrirala v Ukrajino. Po vrnitvi se je odločil za študij v tujini, odšel je v Strasbourg, kjer je odkril fenomenologijo in se navdušil za Edmunda Husserla, še močnejši vtis nanj pa je napravil Martin Heidegger, a le za malo časa. Med vojno je bil mobiliziran v francosko vojsko, po porazu pa je bil interniran. Po vojni je predaval na francoskih univerzah. Umrl je v Parizu leta 1995. V slovenščino so prevedena njegova dela Smrt in čas, Etika in neskončno, Čas in drugi. Težavna svoboda ali iskanje morale za sedanji čas. V oddaji boste slišali njegov esej Eksistenca in etika. Izšel je v reviji Apokalipsa aprila 2016. Prevedel ga je Miklavž Ocepek. Tonski mojster je bil Jernej Boc. Bogatijo ga glasbeni odlomki iz Nokturna v cis-molu Mikalojusa Konstantinasa Čiurlionisa v izvedbi pianista Rokasa Zubovasa. Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek. Besedilo - uredil ga je Andrej Rot - sta brala Jasna Rodošek in Jure Franko.

Za današnji večer smo izbrali posnetek koncerta Orkestra Romanske Švice. Dvanajstega decembra pred dvema letoma je v svoji matični Viktorijini dvorani v Ženevi pod vodstvom francoskega dirigenta Bertranda de Billyja izvedel Koncert za sedem pihal, tolkala in godalni orkester Franka Martina, novo delo Helvetia II. Via Lemanica, op. 61 št. 2 za veliki orkester švicarskega skladatelja Richarda Dubugnona in Alpsko simfonijo, op. 64 Richarda Straussa.

22:00
Poročila

Igra je nastala po znamenitem istoimenskem romanu srbskega pisatelja Milorada Pavića. Priredba sledi Pavićevim "lovcem na sanje" na njihovi čarodejni poti skozi čas, iz česar se poraja fantastična zgodba o izginulem hazarskem ljudstvu. Iskanje dokumentov o njegovem obstoju se spreminja v poetično metaforo, v simbol in v opomin o izginotju malega naroda. Leta 1987 je igro režiral gost iz Beograda, Arsenije Jovanović, mednarodno znan po svojih raziskavah zvoka. Njegov zvočni pristop tudi v nocojšnji igri nosi njegov avtorski podpis.

Prevajalec Janko Moder
Dramaturg Pavel Lužan
Tonska mojstrica Metka Rojc
Glasbeni opremljevalec Predrag Stamenković

dr. Isajlo Suk Aleš Valič
Madžar Branko Miklavc
Masudi Miha Baloh
Ateh Maja Končar
Kagan Branko Grubar
Grk Igor Samobor
Islamski predstavnik Uroš Maček
Priča, Ateh Maja Končar
Sodnik Boris Cavazza
dr. Dorota Šulc Milena Zupančič
Isak Šulc Ivo Ban
dr. Muavia Radko Polič
Deček Peter Jakopič
Van der Spaak Iztok Jereb
Tožilec Laci Cigoj
Glas besednjaka Boris Kralj

Traja 41' 35''
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1987

Glasbena medigra

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.

23:59
Slovenska himna

29:17
Drago Jančar: Ob nastanku sveta
1: 0:10
Sprehod po Bloisu in gradu Chaumont-sur-Loire
49:03
Baletna glasba
45:03
Začetek 56. Festivala Borštnikovo srečanje - namesto oktobra odslej pred poletjem
36:57
Ronggeng, Mendu - Sumatra
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov