Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ars • ponedeljek, 17. maj. 2021

Ars • pon, 17. maj.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

V ciklu Skladatelj tedna se bomo ta teden posvetili nemškemu skladatelju Carlu Philippu Emanuelu Bachu, ki je v 2. polovici 18. stoletja veljal za najpomembnejšega skladatelja v protestantski Nemčiji. Občudovali so ga predvsem kot pedagoga in avtorja glasbe za instrumente s tipkami. Ko so takrat govorili o Bachu, so po navadi mislili nanj in ne na očeta.

Ob 13.30 oddajo Ženske v svetu glasbe namenjamo sopranistki Ani Sardo, ki je iz Trsta prišla v Maribor, kjer je pela v operni hiši od sezone 1957/58 do upokojitve leta 1985, ko je zadnjič nastopila v Offenbachovih Hoffmanovih pripovedkah na opernem gostovanju v Velenju. Poustvarila je več kot 30 sopranskih vlog, predvsem dramskih, nekaj tudi liričnih, zlasti iz italijanskega romantičnega repertoarja ter iz zakladnic francoske, ruske, češke, hrvaške in slovenske opere. Kot gostja je nastopala tudi v opernih gledališčih v Ljubljani, na Reki in v Osijeku ter na koncertih od Trsta in Gradca do Novega Sada in Skopja. Umetnica je preminila leta 2017 v Mariboru. V oddaji jo bomo predstavili z glasbo italijanskih skladateljev poznega 19. in začetka 20. stoletja.

V oddaji Medenina in patina ob 15h bomo nadaljevali z žlahtnim izborom del zasedbe Philip Jones Brass Ensemble. V tej in prihodnji oddaji jo bomo predstavili v njeni najbolj značilni postavitvi, ki je postala standard vrhunskega poustvarjanja trobilnih ansamblov, trobilnem tentetu. Predvajali bomo tri dela z zgoščenke "Glasba z evropskih dvorov". Na sporedu bo suita Vrtnica brez trna s podnaslovom Kralj v ljubezni in bolesti Henrika VIII., priredba Brandenburškega koncerta št. 3 Johanna Sebastiana Bacha in skladba v obliki pasacaglie In nomine a 5 Orlanda Gibbonsa.

Oddajo Nove glasbene generacije, na sporedu ob 16.30, namenjamo predstavitvi sodelovanja Akademije za glasbo Franza Liszta v Budimpešti in Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. V oddaji bo o tem pripovedoval skladatelj in profesor Dušan Bavdek, ki je 25. marca letos v prostorih Madžarskega kulturnega inštituta iz rok madžarskega veleposlanika v Sloveniji prejel Viteški križ madžarskega reda za zasluge. Dušan Bavdek že vrsto let aktivno skrbi za razvoj odnosov med glasbenima akademijama in med društvoma skladateljev Slovenije in Madžarske. Med omenjenimi ustanovami je pomagal vzpostaviti visoko stopnjo zaupanja in obogatiti ter razširiti medsebojno sodelovanje. Poleg izmenjalnih koncertov so velikega pomena gostovanja projektov mini oper. V oddaji bomo tako poslušali odlomke petih opernih del, ki so bila premierno izvedena leta 2019.

Večerni program ob 20.05 začenja oddaja Koncert evroradia, v kateri bo dirigent Herbert Blomstedt dirigiral Danskemu nacionalnemu simfoničnemu orkestru, s katerim sodeluje že več kot 60 let. Na koncertu, ki je bil posnet 15. aprila v Kobenhavnu, sta bili na sporedu Schubertova Simfonija št. 9 v C-duru, »Velika«, ki v marsičem predstavlja vrhunec klasične simfonije, in Simfonija št. 1, »Sérieuse«, švedskega skladatelja 19. stoletja Franza Berwalda.

Glasbeni spored ob 23h zaokrožuje Jazz avenija, ki bo tokrat posvečena glasbi bobnarja Milforda Gravesa in pianista Bobbyja Fewa. Oba glasbenika sta se poslovila na začetku letošnjega leta.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Milan Jesih je mojster besede, miselnih obratov, verza, pesmi. Pred dobrimi desetimi leti je v radijskem studiu interpretiral svojo pesem Jaz verujem v velikega praptiča. Nikar ne zamudite.

V zadnjem delu Glasbene jutranjice prvega dne v tednu bomo tokrat najprej predvajali kratko klavirsko delo Erika Satieja ob 155. obletnici njegovega rojstva. Sledil bo Puccinijev mladostniški Simfonični capriccio, nato pa bo na vrsti obsežnejši niz petih skladateljev, ki prihajajo iz dežele prostranih širjav, golaža in tokaja. Slišali boste glasbena dela Franza Liszta, Ferenca Farkaša, Zoltána Kodálya, Béle Bartóka in Ernőja von Dohnanyija. Glasbeno jutranjico bomo zaokrožili s Prvo romunsko rapsodijo Georgesa Enesca in Barkarolo št. 6 v Es-duru Gabriela Fauréja, skladatelja, pri katerem je Enescu študiral kompozicijo na Pariškem konservatoriju.

10:00
Poročila

V ciklu Skladatelj tedna se bomo tokrat posvetili Carlu Philippu Emanuelu Bachu, ki ga danes številni poznajo predvsem kot sina Johanna Sebastiana Bacha in predhodnika klasicističnih mojstrov, kot sta Haydn in Mozart, v drugi polovici osemnajstega stoletja pa je veljal za najpomembnejšega skladatelja v protestantski Nemčiji. Občudovali so ga predvsem kot pedagoga in avtorja glasbe za instrumente s tipkami. Ko so takrat govorili o Bachu, so po navadi mislili nanj in ne na očeta.

11:00
Poročila

Na začetku bomo povzeli spremenjene epidemiološke pogoje izvajanja kulturnih prireditev z razdvojenimi odzivi vred, nadaljevali pa z odzivi na kandidaturo upokojenega dr. Dimitrija Rupla za vodjo Javne agencije RS za knjigo. Končal se je dvodnevni mednarodni posvet ob letošnji 200. obletnici kongresa Svete alianse v Ljubljani. Predstavili bomo letošnjo nagrado in nagrajenca skupine OHO za mlade vizualne umetnike ter razstavo donacij del Vena Pilona, ki jo je Pilonovi galeriji v Ajdovščini podaril njegov sin Dominique Pilon. Napovedno pa se bomo dotaknili 17. arhitekturnega bienala, ki se prihodnji teden začenja v Benetkah.

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

Eden od ciljev trajnostnega kmetijstva je nedvomno tudi učinkovito upravljanje vodnih virov. Po zaslugi raziskav ga med drugim omogočajo inovativne zelene tehnologije, do katerih skušajo priti v Kmetijskem inštitutu Slovenije. S kolegi z univerz v Vidmu, Trstu in Benetkah in sorodnimi državnimi ustanovami sodelujejo v dvoletnem čezmejnem projektu ACQUAVITIS, o katerem bo v oddaji V ŽIVO govoril slovenski koordinator dr. Klemen Lisjak.

Sopranistko Ado Sardo bomo v drugi oddaji Ženske v svetu glasbe predstavili z glasbo italijanskih skladateljev poznega 19. in začetka 20. stoletja. Ada Sardo je prišla iz Trsta v Maribor, kjer je pela v operni hiši od sezone 1957/58 do upokojitve leta 1985, ko je zadnjič nastopila v Offenbachovih Hoffmanovih pripovedkah na opernem gostovanju v Velenju. Poustvarila je več kot 30 sopranskih vlog, predvsem dramskih, pa tudi nekaj liričnih, zlasti iz italijanskega romantičnega repertoarja ter iz zakladnic francoske, ruske, češke, hrvaške in slovenske opere. Kot gostja je nastopala tudi v opernih gledališčih v Ljubljani, na Reki in v Osijeku ter na koncertih od Trsta in Gradca do Novega Sada in Skopja. Umetnica je umrla leta 2017 v Mariboru v 88. letu življenja.
V izvedbi Ade Sardo bomo poslušali arije Manon iz opere Manon Lescaut in Tosce iz istoimenske opere Giacoma Puccinija, Gioconde iz istoimenske opere Amilcareja Ponchiellija, Magdalene iz 3. dejanja opere Andrea Chénier Umberta Giordana, Adriane iz opere Adriana Lecouvreur Francesca Cilee in Santuzze iz opere Cavalleria rusticana Pietra Mascagnija.

14:00
Poročila

Znanstvenoraziskovalni center SAZU je v štiridesetih letih postal vodilno raziskovalno in izobraževalno središče na področju humanistike in družboslovja. V njem deluje več kot 300 raziskovalcev na 18 inštitutih. Njihovi izjemni dosežki, cenjeni tudi v mednarodnem okolju, nam pomagajo bolje razumeti dogajanje v družbi, kulturi, tudi naravne pojave doma in v svetu.
Z direktorjem ZRC SAZU dr. Otom Lutharjem, upokojenim raziskovalcem dr. Janezom Dularjem, dr. Kozmo Ahačičem in dr. Leo Kuhar se bomo na kratko ozrli v zgodovino, v središču pogovora pa bodo izzivi, pred katerimi je inštitut.

Nadaljujemo zvočno razvajanje za glasbene sladokusce. V sklopu oddaj niza MEDENINA IN PATINA boste poslušali najbolj žlahtni izbor iz delovanja Philip Jones Brass Ensembla. V prvih dveh oddajah ste to legendarno zasedbo slišali v največji zasedbi pihalnega orkestra, kako na visoki ravni poustvarja glasbo Richarda Wagnerja, v tej in prihodnji oddaji pa vam jih predstavimo v njihovi najbolj značilni postavitvi, v tej, ki so jo sami prvi uvedli in je zatem postala standard vrhunskega poustvarjanja trobilnih ansamblov, trobilnem tentetu. Predvajali bomo tri dela z leta 1985 pri založbi DECCA izdane zgoščenke "Glasba z evropskih dvorov". Slišali boste lahko suito Vrtnica brez trna s podnaslovom Kralj v ljubezni in bolesti Henrika VIII., priredbo Brandenburškega koncerta št. 3 Johanna Sebastiana Bacha in skladbo v obliki pasacaglie In nomine a 5 Orlanda Gibbonsa.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Nekoliko tvegana odločitev avtorice, da kot samostojno delo predstavi posnetek komuniciranja skupine sodelujočih žvižgačev na daljavo, je bila poplačana in nagrajena, so zapisali pri komisiji za letošnjo nagrado skupine OHO, ki jo podeljuje Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. Prejme jo Lena Jekše za delo Strategije požvižgavanja, ki obravnava delo v dobi pandemije. Za nagrado so bili nominirani še vizualni umetnik in fotograf Jošt Franko, slikarka Dalea Kovačec ter vizualna umetnica in pesnica Neja Tomšič. Njihova dela si lahko od danes ogledate v galeriji P74.
V oddaji tudi o projektu Plantportation/Q modul, ki raziskuje kvantno prepletenost umetnosti in znanosti. Intermedijska instalacija umetniškega kolektiva BridA je na ogled v galeriji Simulaker v Novem mestu.

V oddaji se pogovarjamo s skladateljem in profesorjem Dušanom Bavdkom, ki je 25. marca 2021 v prostorih Madžarskega kulturnega instituta, iz rok madžarskega veleposlanika v Sloveniji, prejel Viteški križ madžarskega reda za zasluge. V utemeljitvi preberemo, da Dušan Bavdek že vrsto let aktivno skrbi za razvoj odnosov med Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani in Akademijo za glasbo Franza Liszta ter društev skladateljev Slovenije in Madžarske. Med omenjenimi ustanovami je pomagal vzpostaviti visoko stopnjo zaupanja in obogatiti ter razširiti medsebojno sodelovanje. Skladatelj v pogovoru predstavi začetke sodelovanja med obema akademijama ter projekte, ki sta jih izvedli skupaj. Poleg izmenjalnih koncertov so bistvenega pomena gostovanja projektov Mini oper. V oddaji bomo tako poslušali odlomke petih opernih del, ki so bila premierno izvedena leta 2019.

Avtorji recenzij: Andrej Arko, Andrej Lutman, Staša Grahek in Katarina Mahnič

Rdeča nit glasbenega izbora bo preslikava starodavnih prizorov v instrumentalno zvočnost – od Davnine, zadnje simfonične pesnitve Marjana Kozine, cikla za kljunaste flavte in asistenta Od blizu in daleč Kozinovega študenta Lojzeta Lebiča, do dela Baba za tidldibab, godala in tolkala Žige Staniča ter Naturae vox Alojza Srebotnjaka.

Glasbena medigra

Zarja Vršič je na Filozofski fakulteti v Ljubljani magistrirala iz primerjalne književnosti in francoskega jezika, je dobitnica študentske Nahtigalove nagrade in nagrade Radojke Vrančič za mlado prevajalko. O njenem knjižnem prvencu, zbirki kratkih zgodb, Kozjeglavka, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, v spremni besedi preberemo, da združuje zelo različne zgodbe. "Čeprav se lotevajo različnih tematik, pa jim je skupno zadušljivo, temačno razpoloženje, ki ponekod prehaja v nadrealizem in grotesko." Za nocojšnji Literarni nokturno smo izbrali eno izmed njih z bolj realističnim nadihom in naslovom Chiaroscuro, v kateri avtorica tankočutno pripoveduje o neuspeli ljubezni, strahopetnosti in spremljajočem obžalovanju z vidika pripovedovalca/ljubimca.

Lucina Kathmann, rojena v ZDA, je več kot 25 let živela v Mehiki. Piše romane in kratke zgodbe, deluje tudi kot novinarka in esejistka, ustvarja tako v angleščini kot v španščini. Je članica PEN-a, ena od ustanoviteljic Odbora za pisateljice. V oddaji boste slišali njen esej z naslovom Valuta ljubezni. Prevedla ga je Neža Vilhelm; objavljen je bil 24. marca 2021 na spletni strani LUD Literatura. Vmesni glasbeni vložki so bili odlomki iz klavirskega cikla Sanjarjenja, op. 47 Josefa Bohuslava Foersterja v izvedbi pianistke Patricie Goodson. Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, besedilo je uredil Andrej Rot. Tonski mojster je bil Maks Pust. Brala je Jasna Rodošek.

Znameniti dirigent Herbert Blomstedt že več kot 60 let sodeluje z Danskim nacionalnim simfoničnim orkestrom. Na koncertu, ki je bil posnet 15. aprila v Kobenhavnu, se je k njemu vrnil z deloma, ki sta mu še posebno pri srcu: Schubertovo Simfonijo št. 9 v C-duru, »Veliko«, ki je v marsičem vrhunec same klasične simfonije, in svetlo Simfonijo št. 1 švedskega skladatelja Franza Berwalda iz 19. stoletja. Torej: s fascinantnima mojstrovinama iz zlate dobe simfonije.

22:00
Poročila

Roman Abadon s podnaslovom Bajka za starce je bil ob nastanku 1893 protislovno označen za fantastično utopijo in z leti tako rekoč pozabljen, morda tudi zamolčan. A zgodovina je med tem izbrisala nič kaj laskave etikete Mencingerjevih sodobnikov. Znotraj utopične fabule stopata v ospredje pisateljev obračun z reakcionarnimi silami v Evropi konec 19. stoletja in drzen pogled v prihodnost, celo v 24. stoletje. V zgoščeni dramatizaciji je naslovni junak naposled zvočno oživel kot slovenski Don Kihot ali tudi slovenski Faust, za radio pa je zlasti privlačna mističnost, še posebej v naslovni vlogi Abadona: kot »zli duh laži in prevare« usmerja nesrečno zaljubljenega idealista Samorada Veselina in uteleša temno stran Mencingerjevega romana.

Prireditelj: Blaž Lukan
Prirediteljica in režiserka: Irena Glonar
Tonski mojster: Jure Culiberg
Producentka: Lučka Gruden

Abadon: Jurij Souček
Cvetana: Irena Mihelič
Samorad in Samoradova vest: Vlado Novak
Sodelovali so še: Milena Muhič, Ivo Leskovec, Renato Jenček,
Irena Varga, Peter Ternovškek, Minu Kjuder, Zvoko Funda,
Rado Pavalec, Franci Gabrovšek, Sonja Blaž in Marjan Bačko.

Traja 47'25''.
Produkcija Radia Maribor 1990.

Glasbena medigra.

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.

23:59
Slovenska himna

42:21
Theodor Weissenborn: Pro Ecclesia
1:41:15
Ruski violinski zvoki
31:23
Aleksander Zorn: Otroška literatura in mladinska književnost
8:12
Tess Gallagher: Pesmi
58:25
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov