Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ars • četrtek, 20. maj. 2021

Ars • čet, 20. maj.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Socialno intonirano pesem Hiša Nobelove nagrajenke Gabriele Mistral in v prevodu Jožeta Udoviča interpretira Vlado Novak. Nikar ne zamudite.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Tobia Bellini je služboval kot organist, skladatelj in učitelj glasbe, skladatelj, kapelnik in učitelj glasbe je bil tudi njegov sin Rosario, ki je tudi svojega sina Vincenza že v njegovih rosnih letih uvajal v skrivnosti pianizma.

10:00
Poročila

Angleški glasbeni zgodovinar Charles Burney je v sedemdesetih letih osemnajstega stoletja objavil potopise s svojih potovanj po Nemčiji. Berlin ga je razočaral, navdušen pa je bil nad kulturo in intelektualnim življenjem v Hamburgu, kjer je bil meščanski sloj močnejši kakor drugje. Omenil je glasbeniške osebnosti, kot sta Telemann in Mattheson, posebno hvalo pa je prihranil za Carla Philippa Emanuela Bacha, ki po njegovem mnenju ni bil le "eden najpomembnejših skladateljev za instrumente s tipkami vseh časov, temveč, sodeč po ekspresivnosti, tudi najboljši interpret". Bachove fenomenalne izvajalske sposobnosti so bile legendarne.

11:00
Poročila

Z Miranom Možino, specialistom psihiatrom in psihoterapevtom, o odnosu med glasbo in duševnim zdravjem pa tudi o drugih umetnostih, povezanih z zvokom ali tišino, in o njihovem potencialu, da pomagajo človeku v bolezni in stiskah.

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

Med gosti letošnjega festivala Fabula – Literature sveta je leta 1984 rojena italijanska pisateljica Claudia Durastanti. V slovenščino imamo preveden njen roman Tujka, avtofikcijsko pripoved, ki se začne z odraščanjem ob gluhih starših; odvija se od New Yorka, prek revne južne Italije do Rima in Londona – hkrati pa gre za razmisleke o identiteti, umetnosti in življenju.S pisateljico se je na daljavo pogovarjala Ivana Zajc.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

14:00
Poročila

Oddajo Po belih in črnih tipkah – veliki pianisti in mojstri klavirske igre tudi tokrat namenjamo klavirskim delom Henrija Herza in približno pol stoletja mlajšega Xaverja Scharwenke. Oba skladatelja in svoj čas svetovno znana pianista sta v središče svojih glasbenih del postavila klavir. Danes boste lahko najprej slišali Klavirski koncert št. 3 v d-molu Henrija Herza, ki ga bosta predstavila pianist in dirigent Howard Shelley in Tasmanski simfonični orkester, nato pa še dve skladbi Xaverja Scharwenke; najprej Pet poljskih plesov, op. 3 v izvedbi Sete Tanyel in za konec oddaje še Klavirski koncert št. 1 v b-molu, op. 32, ki ga bodo izvedli pianist Earl Wild, Bostonski simfonični orkester in dirigent Erich Leinsdorf.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V središču pozornosti so najboljši mladi glasbeniki, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden oddajo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.

Naša jeza je brezmejna je še kako zgovoren in ustrezen naslov monografije fotografij Toneta Stojka. V njej je izšel izbor mojstrovih fotografij demonstracij od leta 1968 do 2020. Fotografije so tako poklon ljudem, ki so se postavili za svoj prav, ki so se uprli oblasti in njenim ukrepom, hkrati pa so izjemno dragoceni zgodovinski dokument. Monografijo sta izdala Muzej novejše zgodovine Slovenije in Mladinska knjiga Založba d.d., uredila pa sta jo Tone Stojko in Nataša Strlič, sogovornika Marka Golje. V monografiji so ob bogati paleti zgodovinskih fotografijah objavljeni tudi kratki eseji Nataše Strlič, dr. Mladena Dolarja, ddr. Rudija Rizmana, dr. Vlada Miheljaka, Ervina Hladnika Milharčiča, Aljoša Mastna in dr. Alija Žerdina. Nikar ne zamudite.

Johann Sebastian Bach je za življenja veljal za razmeroma konservativnega skladatelja in njegov glasbeni slog mu je preprečeval, da bi se kot skladatelj uveljavil v krogih, v katerih so častili glasbo po najnovejši modi. Vse do romantičnega navdušenja nad preteklostjo v prvi polovici 19. stoletja je njegovo glasbo poznal le ozek krog učencev in navdušencev. V današnji oddaji bomo poslušali glasbo, ki je nastajala pod njegovim vplivom v 19. in 20. stoletju.

Glasbena medigra.

Stanko Vraz se je rodil leta 1810 v Cerovcu na Štajerskem. Obiskoval je gimnazijo v Mariboru in licej v Gradcu, kjer je najprej študiral filozofijo in nato bogoslovje. Premislil si je, študiral pravo, vendar tudi ta študij opustil. Bil je jezikovno in literarno zelo izobražen. Želel se je uveljaviti kot slovenski pesnik, se je pa s sodobniki razhajal v tem, da je stremel k uporabi narečnega jezika. V tridesetih letih 19. stoletja se je navdušil za ilirizem, ki so ga slovenski izobraženci po večini zavračali, saj so se bali, da bi povzročil opuščanje slovenščine. Leta 1839 se je Vraz preselil v Zagreb in začel izdajati pesmi v hrvaščini. Ilirizem je razumel predvsem kot možnost za zbliževanje Slovanov. S Prešernom si je dopisoval in se z njim srečeval. Za oddajo smo izbrali nekaj Vrazovih pesmi s po večini ljubezensko tematiko, ki so 1926 izšle v knjigi Stanka Vraza Slovenske pesmi.
Interpretira Gorazd Logar.

V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali izbor pesmi o delu in kmečkih opravilih. Pesmi opisujejo nekdanji način življenja in so dragocen dokument časa, značajev in navad; nastajajo in izginjajo skupaj s pojavnimi oblikami dela v posameznih obdobjih …

V Komornem studiu bomo nocoj predstavili posnetek drugega in tretjega koncerta mini spletnega festivala cikla Carpe artem v deveti sezoni, ki ju je društvo za komorno glasbo Amadeus v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor izvedlo decembra 2020. Na drugem koncertu Umetnost ne utihne 10. decembra so nastopili člani in solisti Simfoničnega orkestra SNG Maribor: violinista Miladin Batalović in Daša Savić, violista Levente Gidro in Eva Koprivšek Petkovšek ter violončelist Nikolaj Sajko, kot gostja je nastopila sopranistka Sabina Cvilak, igral je tudi pianist Simon Krečič, sicer dirigent in umetniški direktor mariborske opere. Predstavili so obsežen Godalni kvintet št. 2, v C-duru, op. 29, Ludwiga van Beethovna, prvo izvedbo novega dela: samospeva Krt za sopran in godalni kvartet Tobiasa Peschanela na besedilo Daneta Zajca in Chançon perpetuelle - Pesem, ki ne mine Ernesta Chaussona.
Drugi del Komornega studia bo posvečen posnetkom tretjega koncerta spletnega festivala Umetnost ne utihne cikla Carpe artem, 11. decembra 2020, ko so nastopili: gostujoči glasbenici mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst in harfistka Tina Žerdin ter člana in solista Simfoničnega orkestra SNG Maribor, flavtistka Mateja Kremljak Hotko in violončelist Gorazd Strlič. Svoj koncertni spored so posvetili raznovrstni glasbi 19. in 20. stoletja ter predstavili Rusko pesem št. 1 Mihaila Glinke, izbor stavkov iz Ljudskih pesmi Benjamina Brittna, Nokturno Lili Boulanger, Gozdne odmeve Jakoba Ježa, tristavčno Sonatino Mauricea Ravela in Oblívion - V omami pozabe Astorja Piazzolle. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bo o izvedenih sporedih govoril umetniški vodja cikla Carpe artem in spletnega festivala Umetnost ne utihne Nikolaj Sajko.

22:00
Poročila

Boštjan Vrhovec: Samo pesem lahko razloži pesem
Poetična dokumentarna radijska igra

Nekoč je v Ljubljani živelo gledališče in o njem je bila napisana tudi knjiga s podnaslovom Gledališče, rojeno iz duha svobode. Prav iz tega gledališča, ekarne, vodijo glavne sledi v poetično radijsko igro Samo pesem lahko razloži pesem o Ivu Svetini, tudi avtorju omenjene knjige. Posneta je bila po televizijskem dokumentarcu Boštjana Vrhovca Vse je enkrat prvič.
Sozvočje dokumenta in poezije dodaja portretu Iva Svetine izrazito dramsko noto. Upodablja ga skozi čas in skozi preplet izrazite družbene angažiranosti na eni ter podarjene intime in erotike na drugi strani.

Avtor scenarija: Boštjan Vrhovec
Soavtorji scenarija: Ivo Svetina, Nina Kokalj
Režiser: Boštjan Vrhovec
Tonski mojstri: Sonja Strenar, Matjaž Miklič in Robert Sršen
Avtor izvirne glasbe: Anže Rozman
Intervjuvanci: Mojca Kreft, Milan Jesih, Maja Boh in Svit Svetina
Igralca: Nina Rakovec in Boris Ostan

Traja: 39'54''.
Produkcija Uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2018.

Glasbena medigra.

Isang Yun se je rodil leta 1917 v Koreji in študiral glasbo na konservatorijih v Osaki in Tokiu. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt zaradi delovanja v gibanju za osamosvojitev Koreje izpod Japoncev. Po vojni se je posvetil dobrodelnemu delovanju ter ustanovil sirotišnico za vojne sirote in poučeval glasbo v več korejskih mestih. Po koncu korejske vojne leta 1953 je sprejel mesto profesorja na nacionalni univerzi v Seulu, prejel je tudi pomembno kulturno nagrado mesta Seul.
Glasba Isanga Yuna združuje vzhodnjaško glasbeno estetiko in zahodnoevropsko umetniško avantgardo. V študijskem obdobju se je skladno s splošno evropsko avantgardno usmeritvijo posvetil dodekafoniji in serializmu, pozneje pa je začel razvijati svojevrstno eksotično kompozicijsko govorico.

23:59
Slovenska himna

54:53
Svetovne operne zvezde
31:31
Zadnji skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 90 let (2. del)
1:45:57
Koncert Orkestra Romanske Švice in violinistke Karen Gomyo
58:59
Evangeličansko bogoslužje iz Murske Sobote
33:33
Sakralna dela Giuseppeja Verdija
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov