Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ars • sreda, 9. jun. 2021

Ars • sre, 9. jun.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Jean Féry Rebel: Elementi
Izvajalca: Simfonični orkester RTV Ljubljana in dirigent Ernest Bour

Luis Couperin: Chaconne
Izvajalka: Angela Tomanič, orgle

François Couperin: Sonata v g - molu in G - duru: Mir na Parnasu
Izvajalec: Amsterdamski baročni kvartet

Jean Philipp Rameau: Suita Pigmalion
Izvajalca: Baročni orkester Evropske unije in dirigent Roy Goodman

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Robert Schumann: Klavirski trio št. 2 v F – duru, op. 80
Izvajalec: Trio Lorenz

Poezija Toneta Škrjanca stavi na prosti verz, njen jezik je neposreden, bolj kot z zapleteno metaforiko se razume s primerami, višje jezikovne lege se v njej sproščeno prepletajo z nižjimi. Na prvi pogled bi morda kdo rekel, da je s svojo osredotočenostjo na drobce vsakdanje stvarnosti to poezija vsakdana, a Škrjančev pesniški postopek je kompleksen, narava izrečenega pa zato večplastna in odprta. Ta pesniška govorica primarno ni obrnjena navzen, v svet, temveč izrazito navznoter, v njenem središču je vedno govorec, pesnik. Pesem je izbrana iz zbirke Sladke pogačice.

Alojz Ajdič: Premišljevanje
Izvajalci: Katja Konvalinka, sopran; Andrej Zupan, klarinet; Darja Mlakar, klavir

Aldo Kumar: Suita devetih pogledov za orkester
Izvajalca: Orkester Slovenske filharmonije in dirigent Uroš Lajovic

Helena Vidic: Kresna – Rapsodija na belokranjske ljudske
Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet in Tatjana Kaučič, klavir

Igor Krivokapič: Tri za tri za pikolo, fagot in klavir
Izvajalci: Matjaž Debeljak, pikolo; Paolo Calligaris, fagot in Vlasta Doležal Rus, klavir

Jaka Pucihar: Flautino
Izvajalci: Matej Grahek, flavta; Big band RTV Slovenija in dirigent Milko Lazar

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

10:00
Poročila

Delo Srečka Koporca je bilo v evropskem prostoru že zgodaj izjemno odmevno. Neues Wiener Abendblatt, dunajski časopis, je že leta 1934 zapisal: »Koporc ima smisel za dobro zveneči klavirski stavek – smisel za obliko.« V angleškem Notthingen Journalu pa bi leta 1937 lahko prebrali: »Srečko Koporc je eden najdrznejših ultramodernih jugoslovanskih skladateljev. Izvajanje Koporčevega Rondoja je bilo v posebno odliko tej prireditvi. Njegov Rondo je izvajal pianist Albert Harrison, ki je v svoji igri prav dobro zgrabil skladateljevo misel in vzbudil pri piscu tega poročila željo, da jo večkrat sliši izvajati.« Podobnih zapisov je še veliko. Skladatelj je v tujini predstavil svoje zborovske, klavirske skladbe, orgelsko fugo in nekatera druga komorna dela. Kaj pa pri nas? Njegova glasba je bila morda preveč sodobna, da bi jo sprejeli.

11:00
Poročila

Irena Matko Lukan je dolgoletna urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga. Že vrsto let predava staršem, učiteljicam, vzgojiteljicam o temah s področja vzgoje in izobraževanja, pa tudi o pomenu branja in pripovedovanja. Od leta 1999 do 2013 je bila urednica revij Ciciban, Cicido in revije Za starše, danes je stalna strokovna sodelavka revij Cicido in Ciciban. Je (so)organizatorka in (so)vodja pripovedovalskega festivala Pravljice danes, bila je sourednica zbornika Beremo skupaj, soavtorica v priročniku Branje za znanje, branje za zabavo. Študijsko se ukvarja s pomenom branja in pripovedovanja v povezavi z otrokovimi psihosocialnimi potrebami. Tokrat z njo o tem, kdaj in kako začeti otroka privajati na knjigo in branje.

Kratka glasbena medigra

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

Igra, po predlogi poljskega dramatika Ireneusza Iredynskeg, je groteska o mladi ženski in moškem, ki po nesreči obtičita zaprta v dvigalu. Iz naključnega srečanja dveh neznancev pa nastane svojevrstna, trpko obarvana življenjska zgodba.

Glasbena medigra

14:00
Poročila

Padec Berlinskega zidu leta 1989 je tako na zahodni kot na vzhodni strani nekdanje železne zavese vzbudil upanje, da bo delitev sicer od nekdaj zelo raznolike Evrope po pol stoletja končno postala del zgodovine. Nekdanje članice komunističnega bloka: predvsem Poljska, Češkoslovaška in Madžarska, pa Romunija in Bolgarija ter ob kasnejšem razpadu Sovjetske zveze tudi Baltske države, naj bi se po daljšem zgodovinskem ovinku, ki so ga večinoma želele čim prej pozabiti, obrnile k tistemu modelu države, ki se je zdel ob koncu hladne vojne skoraj kot zgodovinska nujnost. Prevzele naj bi torej kapitalizem in demokratične institucije Zahoda ter se sčasoma pridružile NATU in Evropski uniji – in prav to se je v naslednjih dveh desetletjih, bolj ali manj uspešno, tudi zgodilo. Toda začetnemu navdušenju nad združitvijo celine in čim bolj zvestim posnemanjem zahodnih držav je marsikje na Vzhodu razmeroma kmalu sledilo razočaranje nad novo družbeno realnostjo, ki je sicer res prinesla bolj demokratične institucije, svobodo govora in tuje investicije, po drugi strani pa je poglobila ekonomsko neenakost, povzročila velik odtok izobražene sile na Zahod in v vzhodnih državah ustvarila občutek, da so kot evropska periferija v veliki meri podrejene svojim zahodnim sosedam. Odnosi med Vzhodom in Zahodom celine so s tem seveda postali veliko bolj zapleteni, celotni zgodbi pa gotovo ni bilo v pomoč niti dejstvo, da se od finančno-gospodarske krize po letu 2008 ni zamajal samo mit o združeni Evropi, ki bo delovala po zahodnem modelu, ampak je veliko manj prepričljiv in veliko manj samoumeven postal tudi zahodni model sam. Danes se tako Višegrajske države, predvsem Poljska in Madžarska, odkrito upirajo nekaterim aspektom zahodne liberalne ureditve, madžarski premier Viktor Orban svojo politiko celo eksplicitno imenuje »neliberalna demokracija«, obe državi pa imata zaradi nespoštovanja neodvisnosti sodstva in medijev ter nasprotovanja migrantskim politikam velike težave v odnosih z jedrnimi državami Zahodne Evrope, ki se po drugi strani s podobnimi konservativnimi populističnimi gibanji spopadajo tudi same. Vprašamo se torej lahko, kako je spričo vseh teh dogodkov danes videti upanje, ki ga je zbujalo leto 1989, ter kaj je tisto, kar je v teh tridesetih letih tako spremenilo način, kako oba dela celine gledata drug na drugega. O vsem tem bomo v tokratnih Glasovih svetov govorili z zgodovinarjem in urednikom revije Razpotja dr. Luko Lisjakom Gabrijelčičem, ki je skupaj z madžarskim kolegom dr. Ferencem Laczom nekaj pogledov na ta vprašanja zbral v zbornik z naslovom Dediščina razdeljenosti: Vzhod in Zahod po 1989, ki je v sodelovanju z Društvom humanistov Goriške in revijo Razpotja nedavno izšel pri založbi ZRC Sazu.

Glasbena medigra

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Tokratno oddajo namenjamo samospevni glasbi Alda Kumarja, letošnjemu dobitniku Kozinove nagrade. Samospev oz. glasba, namenjena pevskim solistom, ni v ospredju njegovega glasbenega ustvarjanja, a si morda prav zato zasluži pozornosti. Vsekakor pa mu je človeški glas zelo ljub in ga dobro pozna; oboje razodevajo predvsem njegove številne zborovske skladbe. »Glasba ima lahko veliko obrazov«, pravi. Njegova je izjemno komunikativna - tudi samospevna.

1. Felix Mendelssohn: Andante con variazioni v B-duru, op. 83a\t
Anthony in Joseph Paratore – klavir štiriročno

2. Ludwig van Beethoven: Simfonija v Es-duru št. 3, op. 55 'Eroica'
Orkester Akademije St. Martin in te Fields, sir Neville Marriner – dir.

Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je neobhoden.

Glasbena medigra

V romanu Adriaana van Disa z naslovom Vrnem se prvoosebni pripovedovalec med obiski svoje skoraj stoletne, muhaste in k ezoteriki nagnjene matere zapisuje njene spominske utrinke iz življenja v nizozemski Indiji, nekdanji nizozemski koloniji, ki je pod nacionalističnim vodjem Sukarnom po kapitulaciji Japonske postala neodvisna Indonezija. Odlomek je iz nizozemščine prevedla Stana Anželj, besedilo v oddaji, ki je bila prvič na sporedu leta 2014, interpretira dramski igralec Saša Tabaković.

Ob 19:30 se s tonom selimo v Slovensko filharmonijo, od koder bomo prenašali peti in sklepni koncert letošnje uvodne sezone abonmaja Sodobnih orkestrskih skladb. Slišali bomo Komorni koncert za orgle in godala (1995) Primoža Ramovša, Sledi (2009) Rebecce Saunders ter cikel pesmi 24. xii. 1931 "Popačene novice" Mauricia Kagla.

Po koncu neposrednega prenosa boste lahko prisluhnili intervjuju, ki ga je Primož Trdan opravil s skladateljico Saunders. Do 22h pa sledi tematski izbor skladb:

22:00
Poročila

Poslušali bomo improvizatorje, instrumentaliste v elektroakustičnih zvočnih poljih, sodelovanje Axla Dörnerja in Richarda Scotta, skladbo Discontinuity within a Continuum in the Presence of Electromagnetic Fields, ob tem pa še delo violončelistke in skladateljice Okkyung Lee Teum (the Silvery Slit).

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.

23:59
Slovenska himna

11:20
Alojz Ihan: Igralci pokra
1: 2:39
Pianist Stephen Hough in prijatelji
10:56
Festival za vse generacije in fotografije na škofjeloškem gradu
35:42
Puljski filmski festival
34:33
Dekliški zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov