Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ars • četrtek, 10. jun. 2021

Ars • čet, 10. jun.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Najpomembnejša sodobna grška pesnica Kiki Dimoula se je rodila leta 1931 v Atenah, kjer živi in ustvarja še danes. Že zelo mlada je bila prepoznana kot izrazit in samosvoj pesniški glas, a svoji prvi zbirki, izšla je, ko ji je bilo 21 let, se je sama odrekla. Interpretira: Barbara Cerar.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Obstajajo tri kategorije pevcev: prvi imajo glas, a ne znajo peti; drugi znajo peti, a nimajo glasu; tretji pa nimajo glasu, kaj šele, da bi znali peti.
(Gioachino Rossini)

10:00
Poročila

Tudi tokrat vas že četrtič vabimo k spoznavanju življenja in dela Srečka Koporca, skladatelja in pedagoga, ki si je že pred drugo svetovno vojno zamislil svojo kompozicijsko šolo. "Jaz verujem in stavim vse upanje v naš mladi glasbeni rod; dal Bog, da bi se mogli posamezniki strokovno-kompozitorno popolnoma izobraziti, kot to zahteva čas, sodobnost (ne moda!)," je zapisal že leta 1928. "Šele ko bomo ustvarjali trajna, umetniško kvalitetna dela, šele tedaj se bomo mogli glasbeno uvrstiti med svetovne narode."

11:00
Poročila

Gostja otroškega nevrologa prim. Igorja M. Ravnika je raziskovalka Univerze v Aosti in Univerze v Ženevi, glasbenica, pedagoginja in razvojna psihologinja dr. Manuela Filippa, ki so jo bogate osebne in poklicne izkušnje privedle k raziskovanju glasu ob samem začetku življenja. Preučuje, kako na novorojenega otroka – posebej se posveča nedonošenčkom – vpliva materin glas. Neposredno na stabilnost njegovih življenjskih funkcij, na zaznavanje bolečine, dolgoročno pa tudi na njegov umski in čustveni razvoj.
Ali deluje le materin glas? Kaj pa očetje? Govor kot petje? Lahko, če mamice ni, otroku pomaga posnetek?

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

Med letošnjimi gosti festivala Fabula je tudi Ana Marwan (1980), slovenska pisateljica, ki že dalj časa živi v Avstriji; tam je leta 2008 prejela nagrado za medkulturno pisanje. Do zdaj je izdala dva romana: prvenec Krog suhe južine je izšel leta 2019 v nemškem jeziku, Zabubljena pa pred kratkim v slovenščini pri založbi Beletrina. V obeh se avtorica posveča medčloveškim odnosom tako, da prepleta resnični in domišljijski svet. V njenem pisanju pa prevladuje poetičen način ubesedovanja, ki s fragmentarnostjo, dnevniškimi in esejističnimi zapisi ustvarja čuten romaneskni svet, prepojen z ironijo, ponekod celo s sarkazmom. Avtorica se sicer ozira za postmodernističnimi postopki pisanja, vendar bolj kot te v ospredje romana Zabubljena pretanjeno postavlja analize odnosov ter študije družbenih norm. S pisateljico se je pogovarjal Gregor Podlogar.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

14:00
Poročila

Pripoved o bratih Philippu in Xaverju Scharwenki s konca 19. stoletja v Berlinu nas je v prejšnji oddaji pripeljala do poljskega skladatelja in pianista Moritza Moszkowskega. Dolga leta je veljalo, da je Moszkowski, podobno kot mnogi slavni pianisti tiste dobe, če omenimo le Paderewskega ali Sgambatija, zapustil samo en klavirski koncert. Leta 2008 je pianist in skladatelj Bojan Assenov v svojem muzikološkem raziskovanju študentskega obdobja Moritza Moszkowskega v Berlinu prišel na sled mnogim skladateljevim stvaritvam, ki so ostale neobjavljene. Pot ga je pripeljala v Nacionalno knjižnico v Parizu, kjer je poleg klavirskega kvinteta in drugih del odkril tudi Klavirski koncert v h-molu, op. 3. Skladatelj ga je napisal devet let pred njegovim edinim doslej znanim klavirskim koncertom in v današnji oddaji ga boste lahko slišali v izvedbi bolgarskega pianista Ljudmila Angelova, Škotskega simfoničnega orkestra BBC in dirigenta Vladimirja Kiradžijeva. Ob koncu oddaje bo na vrsti še pet izbranih klavirskih del iz različnih opusov Moszkowskega, ki jih bo predstavila turška pianistka Seta Tanyel.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden oddajo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo v pogovoru, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.

Pisatelj in dramatik Evald Flisar praviloma ustvarja romane, ki se odlikujejo z izvirno in samosvojo pripovedno strukturo. To velja tudi za njegov roman Moje kraljestvo umira (s podnaslovom Zgodbarjenje ob koncu sveta). Več o romanu (objavljenem pri založbi Sodobnost International) o pisatelju, ki trči ob ustvarjalno blokado, bo v oddaji Izšlo je povedala avtorica spremne besede in literarna kritičarka Alenka Urh.
Nikar ne zamudite.

Za današnjo oddajo smo izbrali instrumentalno glasbo devetih italijanskih skladateljev od Frescobaldija do Vivaldija, ki je Johanna Sebastiana Bacha navdihovala pri komponiranju. Svojeročno jih je prepisoval, jih prirejal za glasbila s tipkami in si iz njih izposojal glasbeni material za svoje lastne skladbe.

Glasbena medigra

Sándor Halmosi, v Romuniji rojeni madžarski pesnik, je izdal dvanajst pesniških zbirk, lani pa je objavil tudi obsežen manifest, s katerim poziva k čisti literaturi. Njegov moto je, da gol ni le cesar, ampak tudi pesnik. Prizadeva si razrahljati vrtinec krize sveta, ekološke ali antropološke, literatura pa naj ne bi bila vezana na države, jezike ali družbena okolja. Prevod: Ifigenija Simonović.

V tokratni oddaji Za en bokal muzike bomo slišali pevce in pevke ter godca iz Obreža, Središča ob Dravi in Šalovec na posnetkih iz leta 1988. Zapeli so nekaj veselih pesmi in napitnic, nekaj pripovednih, spomnili pa so se tudi starih svatovskih običajev …

V Komornem studiu predstavljamo posnetke koncertov raznovrstnih komornih zasedb umetnostne glasbe: od solističnih recitalov do komornih koncertov slovenskih zasedb in gostujočih mednarodno priznanih glasbenikov ter izbranih komornih orkestrov, ki nastopajo v Sloveniji ter izvajajo zanimive in inovativne koncertne sporede komorne glasbe. Programsko se poglobimo v radijske pogovore z glasbeniki – s solisti in komornimi skupinami, predstavimo zgodovinsko pomembne glasbene teme v razvoju komorne glasbe in skladatelje, ki se posebej posvečajo komorni glasbi. Oddaja je namenjena tudi predstavitvi novih glasbenih izdaj na nosilcih zvoka s komorno glasbo ter knjižnih publikacij o komorni glasbi in napovedim odmevnejših glasbenih dogodkov, posvečenih komorni glasbi.

22:00
Poročila

Radijska nadaljevanka v štirih delih. Po zmagi nad Hilbudijem in njegovo bizantinsko vojsko se Iztok v spremstvu popotnega pevca Radovana odpravi v Bizanc, da bi se naučil veščin vojskovanja. Na poti skupaj rešita življenje bogatemu grškemu trgovcu, ta pa ju v zahvalo nastani v svoji palači. Na dvornih slovesnostih Iztok v lokostrelskem tekmovanju premaga vojskovodjo in caričinega zaupnika Azbada, s tem pa v Bizancu mladi Sloven postane splošno znan. Zaljubi se v prav tako ne ravnodušno mlado dvorjanko Ireno, njegova postavnost pa pritegne celo caričine oči. O nadaljnjih Iztokovih dogodivščinah v tem, drugem delu.

V oddaji Glasba 20. stoletja bomo predvajali Simfonijo št. 3 v g-molu, op. 42 Alberta Roussela in Simfonijo št. 3, Pesem noči za tenor, mešani zbor in orkester, Karola Szymanowskega, skladateljev, ki sta v prvi polovici 20. stoletja združevala bogato simfonično tradicijo in glasbene pridobitve prvih desetletij 20. stoletja.

23:59
Slovenska himna

40:37
Martin in Stanford
11:20
Alojz Ihan: Igralci pokra
1: 2:39
Pianist Stephen Hough in prijatelji
10:56
Festival za vse generacije in fotografije na škofjeloškem gradu
35:42
Puljski filmski festival
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov