Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ars • četrtek, 17. jun. 2021

Ars • čet, 17. jun.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Kjer koli je tišina. Tako je naslovil svojo pesem Jaan Kaplinski, sodobni estonski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec, tudi nagrajenec Vilenice leta 2000. Pesem, ki pripoveduje, da v tišini nalega prah, je prevedel Veno Taufer. Interpretiral jo je dramski igralec Slavko Cerjak.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Faust, Mefistofele, Hoffmannove pripovedke, Rusalka, Nikola Šubić Zrinjski, Mesečnica, Ernani.

10:00
Poročila

Glasbeni svet Franza Schuberta časti kot največjega skladatelja samospevov; miniatur, ki jim je vdahnil dramske in lirične razsežnosti neslutenih lepot. Vendar je bil Schubert hkrati tudi komponist velikih oblik, katerih dolžina najpogosteje presega okvir naših oddaj. Njihova izpovedna moč odvede v svoje pokrajine in niti za trenutek ne izgubi naše začarane pozornosti, pa naj gre za pozne klavirske sonate, velike maše, godalni kvintet ali uro trajajočo Deveto simfonijo, katere dolžino je Robert Schumann poimenoval 'božanska dolžina'.

11:00
Poročila

Pogovor primarija Igorja M. Ravnika z akademsko diplomirano pianistko gospo Ivo Bartolić in fiziatrom revmatologom prim. dr. Ladislavom Krapcem, avtorjema nedavno objavljene knjige Okvare in bolezni kostno-mišičnega sistema pri pianistih.

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

Nemška esejistka in dramatičarka Enis Maci je nedavno gostovala na festivalu Fabula, kjer je predstavila svoj knjižni prvenec, zbirko esejev Sladoledarna Evropa. V njih skozi preplet množice citatov iz “visoke” in “nizke” literature, popkulture in z Wikipedije, pa skozi avtobiografska, celo izpovedna besedila in analize ideologije obravnava žensko seksualnost, literarno ustvarjanje, tujstvo in druge teme. Velja za eno najperspektivnejših pisateljic mlajše nemške generacije, tednik Spiegel jo je označil celo za eno največjih esejistk našega časa. Z njo se je med festivalom Fabula pogovarjala Tina Poglajen.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

14:00
Poročila

V prejšnji oddaji smo se ob pianistu in skladatelju Moritzu Moszkowskem spomnili dveh mogoče manj znanih imen skladateljev, ki pa sta zapustila vsak svoj klavirski koncert, vreden naše pozornosti. V tokratni oddaji Po belih in črnih tipkah bomo predvajali deli Giovannija Sgambatija in Josefa Rheinbergerja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Ta teden bomo v oddaji predstavili mednarodno tekmovanje Matije Bravničarja, ki ga je letos prvič organizirala Glasbena šola Logatec, na njem pa so se pomerili mladi violinisti, ki se igranja na violino učijo v nižjih glasbenih šolah. Poleg nastopov najboljših izmed več kot 90 tekmovalcev boste v oddaji lahko prisluhnili še pogovoroma z organizatorji, in sicer z ravnateljem glasbene šole Primožem Malavašičem in predsednikom žirije Matejem Avšičem.

Vincenc Gotthardt je kulturni urednik pri Nedelji, cerkvenem listu krške škofije, ki izhaja v Celovcu. V omenjenem tedniku in drugih medijih redno objavlja članke in intervjuje. Za knjigo Farne cerkve krške škofije v črti in črki Gabriele Russwurm – Biró je prispeval črte, risbe vseh 336 cerkva. Z romanom Na drugem koncu sveta pa se je Gotthardt predstavil še kot romanopisec. Na njegov začetek je postavil moto, misel Verene Gotthardt: Vedno tišje se sliši na vogalih že nalomljeni glas. In res je izginjanje jezika ena izmed tem, ki prežema celotno besedilo. Toda pisatelj, ki pripoveduje o usodi jezika tudi ob pomoči spominskih podob, opisuje ta potek umirjeno, stoično, v intervjuju z Markom Goljo pa med drugim pove, da lahko iz nečesa negativnega nastane nekaj zelo dragocenega. To dialektiko med izgubljanjem in željo po najdenju izgubljenega pisatelj pretanjeno razvije v prispodobi umetnika, ki odpotuje v svet in se vrača domov. Kot dober poznavalec likovne umetnosti pa pisatelj za nameček razvije še diskretno kritiko galerijskih politik previdnega vključevanja in skoraj permanentnega izključevanja, tako da je roman tematsko še kako bogat. Njegova glavna odlika pa je zagotovo pripoved: pisatelju je uspelo ustvariti sugestivne prizore kljub njihovi eliptičnosti, predvsem pa je iz omenjenih sugestivnih prizorov oblikoval hipnotično podobje. Zato je uvrstitev Gotthardtovega romana v ožji izbor za kresnika hkrati lepo presenečenje in povsem utemeljena odločitev žirije. Nikar ne zamudite.

V eni od preteklih oddaj cikla Banchetto musicale smo predvajali tako imenovane Pariške kvartete, ki jih je Georg Philipp Telemann napisal med bivanjem v Parizu na koncu tridesetih let osemnajstega stoletja. Danes se bomo posvetili glasbi njegovih francoskih kolegov Guillemaina in Quentina, ki je nastajala v tistih letih za enako zasedbo flavte, violine, viole da gamba in spremljevalnega basa.

Glasbena medigra.

Mira Furlan, hrvaška gledališka in filmska igralka, ki je zablestela tudi v ameriških gledališčih in filmih, je bila povsem zavezana umetnosti in resnici. Na začetku vojne ob razpadu Jugoslavije se je preselila v Združene države, prepričana, da za umetnost ne sme biti meja, a se je po vojni občasno še vračala na hrvaške odre. Pisala je tudi kolumne za splitski časopis Feral Tribune, med drugim vzneseno razmišljanje ob svojem 49. rojstnem dnevu z naslovom Forever Young.

Tokrat bomo v oddaji Za en bokal muzike slišali posnetke pevk iz vasi v okolici Štor, kot so zapele leta 1988. Slišali bomo pesmi, ki sta jih takrat v radijski oddaji predstavila Zmaga Kumer in Mirko Ramovš, poleg petja bomo slišali tudi citre, pesmi pa so vsebinsko in slogovno zelo različne, od ponarodelih Slomškovih, nekaterih mlajših, pa tudi redkih starejših primerov …

Peti koncert cikla Carpe Artem so kot zadnji komorni koncert v Mariboru pred začetkom epidemije marca 2020 zelo uspešno izvedli uveljavljeni slovenski glasbeniki: flavtist Boris Bizjak, ki od leta 2012 živi in muzicira v Londonu, violist Nejc Mikolič, od leta 2017 solo violist v orkestru celovške Opere, in čembalist Tomaž Sevšek, soustanovitelj ansambla za staro glasbo Musica cubicularis in zavoda Harmonia Antiqua Labacensis ter izstopajoči člani simfoničnega orkestra SNG Maribor: flavtistka Mateja Kremljak Hotko, violinistka Maja Peternel in violončelist Nikolaj Sajko. Glasbeniki so izvedli pester spored komornih del iz 18. stoletja Georga Philippa Telemanna, Johanna Sebastiana Bacha in Johanna Christiana Bacha ter skladbo sodobnega skladatelja Alda Kumarja, poslušajte tudi pogovor s flavtistom Borisom Bizjakom. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

22:00
Poročila

Radijska nadaljevanka v štirih delih. Uspešnemu in lepemu mladeniču, ki postane general v bizantinski vojski in se zaljubi v lepo dvorjanko Ireno, pogubo napovesta sama carica Teodora, ki jo je prizadela Iztokova zavrnitev ljubezni, in njen vojskovodja Azbad, Iztokov tekmec pri Ireni. V resnici pa se v tej igri na vse ali nič spopadeta carica in modri Iztokov zaščitnik, bogati grški trgovec Epafrodit. O nadaljevanju tega neprizanesljivega boja pa v tem, tretjem delu.

Zygmunt Krauze je na glasbeno prizorišče najprej stopil kot odličen klavirski interpret glasbe 20. stoletja in leta 1966 prejel prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju interpretov sodobne glasbe Gaudeamus v Utrechtu. Njegova profesorja kompozicije sta bila Kazimierz Sikorski na varšavski glasbeni akademiji in slovita Nadia Boulanger v Parizu. Zygmunt Krauze se kljub številnim nagradam in priznanjem, ki jih je prejel za svoje delo, nikoli ni spogledoval s sodobnim glasbenim zvezdništvom, ki je bilo značilno za javno podobo njegovih starejših rojakov Krzystofa Pendereckega in Henryka Goreckega. Prav tako se ni vključil v skupino skladateljev tako imenovane 'poljske kompozicijske šole', ki so ji pripadali Witold Lutoslawski, Tadeusz Baird in omenjena Penderecki in Gorecki.

23:59
Slovenska himna

31:23
Aleksander Zorn: Otroška literatura in mladinska književnost
8:12
Tess Gallagher: Pesmi
58:25
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
5:11
John Ashbery: Diagram porečja
5:25
Nicolas Mathieu: Njihovi otroci za njimi
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov