Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ars • petek, 18. jun. 2021

Ars • pet, 18. jun.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

18. junija leta 1901 je umrl Josip Murn - Aleksandrov, slovenski pesnik moderne. Zbolel je za jetiko in izdihnil v ljubljanski Cukrarni v isti postelji kot dve leti prej prijatelj Dragotin Kette. Pesem Nebo, nebo zaznamuje Murnov stik z naravo, ki mu daje tudi možnost svobode. Interpretacija: Aljoša Trnovšek.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

10:00
Poročila

Kdor koli na podoben način raziskuje življenje Franza Schuberta, kot smo se vanj poglabljali v prejšnjih štirih oddajah, ga kljub že znanemu dejstvu skladateljeve prezgodnje smrti le-to vedno znova presune v vsej nedoumljivosti življenja.

11:00
Poročila

Sodba generalu Ratku Mladiću sproža številne pomisleke tako med tistimi, ki bi želeli prepovedati negiranje genocida v Srebrenici, kot tudi tistimi, ki dvomijo o pravičnosti sodb haaškega sodišča. Glavna sodnica je namreč v večini točk obtožnice izrazila ločeno mnenje. Kaj je genocid, s kakšnimi posledicami se spopadamo po njem in kakšne posledice lahko nosi država, odgovorna za ta najhujši zločin. O tem bomo govorili v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti. Tokrat bo z vami Marjan Vešligaj, z njim pa se bosta pogovarjala strokovnjaka Vasilka Sancin in Damir Josipovič.

Danes bomo slišali dve kantati za mladinski zbor Darijana Božiča, ki je v slovenski glasbeni prostor vstopil kot član modernistične skupine Pro musica viva v šestdesetih letih 20. stoletja. S kolegi iz skupine ga je družila odprtost za sodobne vplive, vendar ni brezkompromisno zavračal tradicionalnih kompozicijskih tehnik. Za mlade izvajalce je ustvaril več del, med njimi so: uglasbitev priljubljene pravljice o Rdeči Kapici, kantati Čenčarija in Mladost, nastali na besedilo Toneta Pavčka in kantata Listi iz dnevnika za mladinski zbor, dva recitatorja, klavir, električne orgle in kontrabas..

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

V oddaji Izpod peresa slovenskih skladateljev se bomo posvetili glasbi skladatelja Slavka Osterca, ki se je med študijem v Pragi – enem izmed središč evropske avantgarde v začetku 20. stoletja – seznanil s sodobnimi pogledi na glasbeno ustvarjanje. Osterčeva estetska usmeritev se je oplemenitila in okrepila s takrat novimi pogledi v neobaročni in neoklasicistični smeri, z elementi konstruktivizma, s tehnikami atonalnosti in atematičnosti ter z elementi četrttonske tehnike, skladatelj pa je razvil prepoznaven skladateljski slog tudi z ekspresionističnimi značilnostmi. Iz Osterčevega obsežnega in raznovrstnega opusa orkestralne, komorne in klavirske glasbe, vokalno-instrumentalnih del, samospevov, zborov in oper bomo predstavili samospev Sonce v zavesah, Kvintet za pihala, minutno opero – parodijo Saloma za soliste in orkester ter Osterčev Koncert za klavir in pihala. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

14:00
Poročila

Želite biti seznanjeni z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, in tudi kritiško slediti tekočemu filmskemu sporedu?

Spoštovani ljubiteljice in ljubitelji filmske glasbe, v tokratni oddaji bomo prisluhnili filmu Z ljubeznijo, Vincent: van Goghova skrivnost. V njem sta življenje in kontroverzna smrt Vincenta van Gohna prikazana prek njegovih slik in likov na njih. Skrivnost se odkriva prek intervjujev z liki, ki so bili najbližji Vincentu, in z dramatično rekonstrukcijo dogajanja, ki je pripeljalo do njegove smrti. Film prikazuje 120 van Goghovih najbolj znanih slik. Vsebina filma je povzeta iz 800 pisem, ki jih je slikar sam napisal in vodijo do odličnih ljudi in dogajanja v času pred njegovo nepričakovano smrtjo. Vsaka scena je naslikana s tehniko, ki jo je uporabljal Vincent sam.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtomobili na vodik, ki v zrak spuščajo le vodno paro, se idealno vklapljajo v naše predstave o brezogljični družbi in trajnostni mobilnosti. A na cestah jih skoraj ni. Kako je to mogoče, če pa vodikove tehnologije lahko ponudijo tako zelo čisto rešitev za prometne izpuste, pa še marsikaj zraven?

»Vsi so naenkrat govorili samo še o baterijah in bil je trenutek, ko se je na vodikove tehnologije povsem pozabilo,« pojasnjuje dr. Matija Gatalo, raziskovalec na Kemijskem inštitutu in soustanovitelj zagonskega podjetja ReCatalyst. »Ampak ta trenutek je bil zelo kratek.«

Pokazalo se je, da baterije marsikje niso najbolj smiselne: to so tovornjaki, vlaki, avtobusi in tudi letala. Če želimo težkokategorni transport očistiti izpustov, se vodik zdi prava rešitev.

Vodik + kisik iz zraka = elektrika + vodna para
Težava, ki zaplete gornjo enačbo, je platina. Ni namreč veliko elementov oziroma kovin, ki omogočajo pretvorbo vodika v elektriko, a današnje vodikove celice potrebujejo za delovanje desetkrat več platine, kot tega redkega elementa najdemo v avtomobilih na bencin in dizel. Tako z vidika zalog platine kot njene cene se taka enačba seveda ne izide.

Inovacija, ki vodiku odpira pot na ceste
Ključno vprašanje je torej, kako količine platine spraviti na raven, ki je primerljiva s tisto pri avtomobilih na fosilna goriva.

»Imamo zelo jasno sliko, kako bomo prišli tja,« pravi Gatalo. »Zdaj smo glede na najboljše rešitve, ki obstajajo, zadevo že prepolovili.«

Ko bodo gorivne celice konkurenčne, bo odpadla ključna ovira za njihov prodor na trg. Resda bo treba zagotoviti vso obsežno infrastrukturo za vozila na vodik, vendar je to tudi nujno, če mislimo z načrti za podnebno nevtralnost resno. Poleg tega se vodik v to zgodbo vključuje še na drugem, ravno tako relevantnem koncu. Z večanjem obsega obnovljivih virov energije, ki so odvisni od vremena, se večajo tudi presežki proizvedene elektrike. Smiselno bi jih bilo izkoristiti in z njimi proizvajati zeleni vodik.

O vodikovih tehnologijah, prebojnih raziskavah in podjetniški poti, na katero se je dr. Matija Gatalo s svojo inovacijo podal z zagonskim podjetjem Recatalyst, je tekla beseda v tokratnih Podobah znanja. Vabljeni k poslušanju.

Današnjo oddajo Recital posvečamo koncertu, ki so ga izvedli člani Nemškega simfoničnega orkestra. Na koncertu, ki je bil 3. aprila letos v najstarejši neodvisni radijski hiši na svetu, Haus des Rundfunks v Berlinu, ki je tudi radiodifuzni in arhitekturni biser, so zazvenela dela Jacquesa Iberta, Georgea Antheila, Marcela Mihalovicija, Simona Laksa in Igorja Stravinskega.

Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.

Glasbena medigra

Tik pred izidom je novi roman Andreja Blatnika Trg osvoboditve. Zgodba romana se začne 21. junija 1988, ko se v protest proti političnim aretacijam zbere množica ljudi. Med njimi je tudi mladi moški, ki ga v romanu spremljamo skozi desetletja, v katerih se zvrstijo desetdnevna vojna, spremembe političnega sistema in etičnih norm, pa tudi preobrazbe idealov. V posameznih dialoških prizorih se razkriva zapletenost prehajanja v čase, ko sanje sestopajo na trdna tla prostega trga dobrin in vrednot.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Predstavili bomo posnetek 3. koncerta za oranžni abonma Orkestra Slovenske filharmonije z naslovom »Pozdrav iz Egipta«, ki je potekal 22. novembra leta 2019 v Cankarjevem domu. Navdih za naslov je prinesel Koncert za klavir in orkester št. 5. v F-duru z naslovom »Egiptovski« Camilla Saint-Saënsa, ena izmed skladb koncertnega večera, na katerem je Orkester Slovenske filharmonije gostil britanskega dirigenta Jamesa Judda.
Pod njegovo taktirko pa se je ob orkestru kot solistka predstavila mednarodno priznana srbska pianistka Jasminka Stančul. Na koncertnem sporedu je bila tudi Schumannova Simfonija št. 3 v Es-duru, »Renska«.
In ker je bil rdeča nit oranžnega abonmaja v sezoni 2019/2020 jubilej, 250. obletnica rojstva in 200. obletnica včlanitve v Filharmonično družbo skladatelja Ludwiga van Beethovna, se je tudi koncertni večer začel z drobcem iz skladateljeve bogate zapuščine, slišali boste skladbo Wellingtonova zmaga ali bitka pri Vitorii op. 91.

22:00
Poročila

22:05
Zborovski koncert

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.

23:59
Slovenska himna

23:18
Marjeta Novak Kajzer
1:27:48
Dunajski dečki
1: 5:04
Komorni zbor RIAS iz Berlina, Martin Baker (orgle) in dirigent Justin Doyle
58:03
Operna muza
27:29
Mihail A. Bulgakov: Prigode Čičikova
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov