Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ars • sreda, 23. jun. 2021

Ars • sre, 23. jun.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Franz Joseph Haydn (besedilo Gottfried van Swieten): Poletje iz oratorija za soliste, zbor in orkester Letni časi
Izvajalci: Edith Matis, sopran; Siegfried Jerusalem, tenor; Dietrich Fischer Dieskau, bariton; Zbor in Orkester Akademije St Martin in the FIelds; Neville Marriner, dirigent

Johann Michael Haydn: Kvartet v C - duru za angleški rog, violino, violončelo in kontrabas
Izvajalci: Heinz Holliger, angleški rog; Antonio Salvatore, violina; Vito Paternoster, violončelo; Lucio Buccarella, kontrabas

Wolfgang Amadeus Mozart: Uvertura k operi Čarobna piščal
Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Marko Munih

Wolfgang Amadeus Mozart / Emanuel Schikaneder - Smiljan Samec: Arija Papagena iz 1. dejanja opere Čarobna piščal
Izvajalci: Jaka Jeraša, bariton; Orkester SNG Opera Ljubljana in dirigent Milivoj Šurbek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Carl H. C. Reinecke: Od zibelke do groba za flavto in klavir, op. 202
Izvajalca: Matej Zupan, flavta in Andreja Kosmač, klavir

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Kamilo Mašek / France Prešeren: Pod oknom
Izvajalca Marcos Fink, basbariton in Anthony Spiri, klavir

Emil Adamič: Zaman pod oknom
Izvajalca: Slovenski komorni zbor in dirigent Mirko Cuderman

Ludwig van Beethoven: Klavirski trio št. 5 v D - duru op. 70
Izvajalec: Trio Arcadia

Carl Maria von Weber: Kvintet v B-duru op. 34
Izvajalci: Jože Kotar in Godalni kvartet Slovenske Filharmonije

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

10:00
Poročila

V ospredju oddaje bo tokrat čas, ki ga je skladatelj kot študent glasbe preživel na Dunaju. To pa je hkrati tudi obdobje, v katerem je uglasbil Prešernovo Zdravljico, ki je pozneje postala slovenska državna himna. "Vnanja pobuda za Prešernovo Zdravico je prišla iz vipavskega Šentvida od vikarja Matije Vrtovca… Zanimivo je, da je Zdravico kot pevsko skladbo prvi komponiral tudi šentviški rojak. Zložil sem jo v konservatorskih letih med počitnicami na Vipavskem (na Lozicah)," je o njenem nastanku zapisal sam Premrl. Kot je razvidno iz ohranjene partiture in drugih virov, pa je bil z njenim nastankom povezan tudi Dunaj.

11:00
Poročila

Morja zavzemajo skoraj 70 odstotkov zemeljske površine in imajo izjemen pomen za življenje. Morske alge proizvedejo pretežni del kisika, ki ga potrebujejo živa bitja, poleg tega morja nudijo dom številnim živalim in rastlinam. A ob tem so tudi neizčrpen vir navdiha za umetnike in kot pojem obsegajo številne simbolne pomene. V oddaji, ki je bila leta 2001 posneta kot Literarni večer v režiji Irene Glonar, o njem spregovori sedemnajst slovenskih pesnikov, vsak k morju pristopa drugače in z drugimi občutji. Predlogo za oddajo sta pripravila Andrej Arko in Aleš Berger, poezija pa je zaživela v imenitnih intepretacijah dramskih igralcev Borisa Juha, Saše Mihelčič in Pavla Ravnohriba.

Kratka glasbena medigra

12:00
Poročila

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju komornih in orkestrskih skladb, ki jih bodo predstavili priznani slovenski solisti in orkestri. Predstavili bomo Pet liričnih melodij za violončelo in komorni orkester Lucijana Marije Škerjanca, 1.stavek Simfonije št. 6 v D-duru, op. 60, Antonina Dvořaka in Koncert za klavir, trobento in godala št. 1 v c-molu, op. 35, Dmitrija Šostakoviča. Ponovitev oddaje, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, poslušajte v četrtek, 24. junija ob 5.05.

13:00
Poročila

Igra z nenavadnim naslovom je kot aktualna travestija Cankarjeve drame Hlapci nastala po zamisli in v režiji radijskega režiserja Aleša Jana. Kot razmislek o slovenstvu ob bližajočem 30. rojstnem dnevu Republike Slovenije.

Glasbena medigra

14:00
Poročila

Nekoč davno – recimo v času Džingiskana in mongolskih osvajanj v 13. stoletju – je še bilo mogoče zavzeti Afganistan, danes pa je to slej ko prej misija nemogoče. To so že ob koncu 19. stoletja izkusili Britanci, nato v 20. Sovjeti, no, v 21. stoletju pa še Američani, ki se, skladno pač z napovedmi predsednika Bidna, po dvajsetih letih okupacijske navzočnosti prav zdaj umikajo iz te večidel gorate in puščavske srednjeazijske države. Toda vse te presenetljive, kontraintuitivne zmage nad najmogočnejšimi imperiji Afganistanu niso prinesle ne miru ne blaginje. V etnično pisani državi, ki je s 652 tisoč kvadratnimi kilometri površine malo večja od Francije, namreč že več kot 40 let brez prestanka divja vojna, z letnim bruto družbenim proizvodom, ki je leta 2018 znašal malo manj kot 500 dolarjev na prebivalca, pa 32 milijonov Afganistancev sodi med najbolj siromašne na svetu. Država za nameček velja tako za enega epicentrov mednarodnega islamističnega terorizma kakor za središče mednarodne trgovine z opijati. In četudi se Američani zdaj umikajo, ni verjeti, da bi se svetovne velesile, ki zadnje čase vse bolj zavzeto igrajo igro globalnega geostrateškega šaha, prenehale vpletati v Afganistan in za svoje cilje izkoriščati tamkajšnja medetnična rivalstva, predvsem tista med Tadžiki, Hazari in Uzbeki na eni ter Paštuni na drugi strani. Kaj vse to pomeni za Afganistan? Kakšna bi utegnila biti njegova srednjeročna prihodnost? In kakšna vloga bo tej srednjeazijski državi – pa naj bo še tako utrujena od neprekinjenega, večdesetletnega krvavega konflikta – pripadla v novi rundi prerivanja za moč in vpliv med Združenimi državami, Kitajsko, Rusijo, Indijo in še kom? – Odgovore smo iskali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili politologa, strokovnjaka za Bližnji vzhod in docenta na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, dr. Primoža Šterbenca. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva.

Glasbena medigra

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Staro slovensko ime za junij je rožnik, ob koncu tega meseca vas zato vabimo k poslušanju samospevov na temo rož oz. cvetja, ki ga je v teh dneh okrog nas res v izobilju. Rože so tudi simbol za ljubezen, ki je pri pesnikih in skladateljih od nekdaj v ospredju, čeprav so bili zaradi nje pogosto nesrečni. A brez nje tudi niso mogli. Kot tudi ne brez rož…

Danes prisluhnite novicam o Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG) ter Glasbeni Olimpijadi, omenili pa bomo tudi novo knjigo Franca Križnarja z naslovom Kajuh v glasbi.
Udeležili smo se še sinočnje premiere Puccinijeve opere Tosca, predstavili bomo projekt Gimnastika nesmisla II skladatelja Mateja Bonina in sklepni koncert projekta Razsvetljenje na katerem je zvenela Maša razsvetljenja, ki so jo soustvarili Tomaž Marič, Matej Kastelic, Tine Bec, Andrej Makor in Nana Forte. Glasbeni sprehod po koncertnih odrih bomo sklenili na Primorskem na festivalu Aegis Carminis, napovedali pa bomo še srečanje saksofonistov SaxGo21, ki bo ta vikend potekalo v Novi Gorici .

Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

Glasbena medigra

Avstrijski pisatelj Gerald Szyszkowicz je roman z naslovom Moritz in Nathalie ali Strah pred hrepenenjem napisal leta 1991 kot ljubezensko zgodbo med slepim Avstrijcem Moritzom in Slovenko Nathalie, novinarko pri osrednjem časopisu. Zgodovinsko ozadje je osamosvojitev Slovenije z vojno, ki je sledila njeni razglasitvi.

Po priljubljenosti je v Franciji prekosila zasedbo The Beatles, očarala pa je tudi italijansko poslušalstvo...

V oddaji Arsov art atelje bomo predvajali posnetke petega koncerta dvajsetega festivala sodobne glasbe – Festivala Slowind, ki je s šestimi koncerti potekal med 6. in 20. novembrom 2018. V nocojšnji oddaji bomo predvajali posnetek koncerta, ki je potekal 15. novembra v Slovenski filharmoniji, ko sta nastopila ansambel za sodobno glasbo Klangforum Wien z Dunaja in Pihalni kvintet Slowind in izvedla pet skladb: Contour za pihalni kvintet Vita Žuraja, Retour an Dich za violino, violončelo in klavir Beata Furrerja, Brot za trobento, rog, pozavno, klavir in tolkala Enna Poppa, Gvaš za ansambel Nine Šenk in Bouquet de parametres sauvages za ansambel Vinka Globokarja.

22:00
Poročila

Vrtimo izbor glasbe z bolj ambientalne strani današnjih elektroakustičnih snovanj. Poslušali bomo duo Anthonyja Childa in Daniela Beama oziroma njun projekt The Transcendence Orchestra, pa novo izdajo Spyrosa Polychronopoulosa, grškega ustvarjalca ne le elektroakustične glasbe, marveč tudi samosvojih orodij za samo njeno produkcijo, začenjamo pa doma, pri izboru iz prve kompilacijske izdaje Senzorama, izdane konec maja pri Založbi Radia Študent.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.

23:59
Slovenska himna

1: 5:04
Komorni zbor RIAS iz Berlina, Martin Baker (orgle) in dirigent Justin Doyle
58:03
Operna muza
27:29
Mihail A. Bulgakov: Prigode Čičikova
1:25:51
Koncert Simfoničnega orkestra Frankfurtskega radia in violinista Augustina Hadelicha
1: 0:39
Bogoslužje iz Zreč
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov